4.1.9 Blagovni kredit
Kristinka Vuković Sonja Kermat Urška Juršev
Definicija
Po SRS2016 5.34 je prodaja na kredit vsaka prodaja proizvodov, blaga oziroma storitve, ki jih kupec v trenutku prenosa nanj še ne plača. Če prodajalec razpolaga z zadostnimi denarnimi sredstvi, lahko svoje blago (storitev) proda na osnovi obljube plačila kupcu v prihodnosti. V tem primeru se proda blago kupcu v obliki blagovnega ali odložilnega kredita. Pravno podlago za sklepanje blagovnih kreditov najdemo v Obligacijskem zakoniku, ki v 522. členu pravi, da se lahko prodajalec in kupec s pogodbo dogovorita, da bo prodajalec kupcu izročil določeno premično stvar, še preden mu bo kupnina popolnoma plačana, kupec pa se zavezuje, da jo bo odplačal v obrokih v določenih časovnih presledkih. Pogodba mora biti obvezno sestavljena v pisni obliki. Posebnost blagovnega kredita je v tem, da se daje v blagu, vrača pa v denarju, vendar skladno s SRS2016 ne gre za finančno naložbo. Blagovne kredite – torej tiste, s katerimi proizvajalci, prodajalci ali drugi svoje kupce kreditirajo tako, da jim omogočijo plačilo proizvodov, blaga ali storitev v daljšem časovnem obdobju, delimo na kratkoročne blagovne kredite in dolgoročne blagovne kredite.
Pojem blagovnega kredita v slovenski zakonodaji pravno formalno ni opredeljen, v teoriji pa ta pojem zajema posojilo denarja, ki je namenjeno nakupu določene količine blaga.
Dolgoročni blagovni kredit je kredit, katerega rok zapadlosti v plačilo je daljši od 12 mesecev. Pogoji kreditiranja z blagovnim kreditom so predmet dogovora med dobaviteljem in kupcem.
Preračun na novo vrednost tuje valute
Pri terjatvah oziroma obveznostih za dane oziroma prejete blagovne kredite, izražene v tuji valuti, se skladno s SRS2016 opravi preračun na novo vrednost tečaja tuje valute. Pri preračunu terjatev oziroma obveznosti iz naslova blagovnih kreditov izraženih v tuji valuti se praviloma…
