Danes je 22.12.2024

Input:

Boniteta

28.2.2023, , Vir: Verlag DashöferČas branja: 55 minut

4.1.11 Boniteta

Kristinka Vuković, Sonja Kermat, Urška Juršev, Boštjan J. Turk

Bonitete so določene ugodnosti zaposlenim, ki se ovrednotijo. Njihova obravnava se razlikuje glede na različne davke. Več o tem v DAVČNEM VIDIKU, poslovni dogodki pa so prikazani v PRIMERIH KNJIŽENJ.

Novosti vezane na DAVČNI VIDIK, ki izvirajo iz Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2Z), je v skladu s spremembami zakonov vnesel Boštjan J. Turk. Najdete jih pod DAVČNIVIDIK in so označene z grafičnim znakom za opozorilo (!).

PRAVNI VIDIK

Boniteta je vsaka ugodnost v obliki proizvoda, storitve ali druge ugodnosti v naravi, ki jo delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu zagotovi delodajalec ali druga oseba v zvezi z zaposlitvijo.

RAČUNOVODSKI VIDIK

Stroški dela

Slovenski računovodski standard 13 – stroški dela in stroški povračil med stroške dela med drugim šteje tudi dajatve v naravi, darila in nagrade zaposlencem ter zanje plačane ali njim povrnjene zneske, ki niso v neposredni zvezi s poslovanjem, ter dajatve, ki se dodatno obračunavajo od teh postavk in ki bremenijo izplačevalca.

Knjiženje bonitet

Bonitete knjižimo na konto 473 – Regres za letni dopust, bonitete, povračila in drugi prejemki zaposlencev. Kadar pa gre za delno rabo poslovnih sredstev za zasebne namene, kot na primer pri uporabi osebnega vozila za zasebne namene, se stroški vozila knjižijo po vrstah stroškov na konte razreda 4 (na primer amortizacija na 432, stroški vzdrževanja na 412, stroški zavarovanja na 415, stroški goriva na 402 in podobno) in se znesek bonitete ne knjiži na konto 473.

DAVČNI VIDIK

Dohodek iz zaposlitve

Dohodek iz zaposlitve v skladu s 36. čl. ZDOH-2 (Zakon o dohodnini) vključuje vsako izplačilo in boniteto, ki sta povezana z zaposlitvijo. Dohodek iz zaposlitve je dohodek iz delovnega razmerja in dohodek iz drugega pogodbenega razmerja ali razmerja na drugi podlagi (tudi na podlagi poslovodne pogodbe, podjemne pogodbe, avtorske pogodbe in podobno).

Dohodek iz delovnega razmerja pa med drugim vključuje tudi boniteto, ki jo delodajalec zagotovi v korist delojemalca ali njegovega družinskega člana.

Družinski član

Za družinskega člana se šteje:

- zakonec zavezanca,

- prednik ali potomec zavezanca ali njegovega zakonca,

- zakonec prednika ali potomca zavezanca ali njegovega zakonca,

- bratje in sestre oz. polbratje in polsestre,

- posvojenci in posvojitelji ter

- drugo v skladu s 16. členom ZDoh-2.

Obdavčitev bonitet

Bonitete so praviloma obdavčene z dohodnino, podjetje pa mora biti pozorno tudi na to, ali je strošek zagotavljanja bonitete davčno priznan v skladu z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb. V določenih primerih pa se od bonitete obračunajo tudi prispevki za socialno varnost.

Bonitete z vidika Zakona o dohodnini (ZDoh-2)

Vrste bonitet

V skladu z 39. členom Zakona o dohodnini (ZDoh-2) boniteta vključuje zlasti:

1. uporabo osebnega vozila za privatne namene,

2. nastanitev,

3. posojilo brez obresti ali z obrestno mero, ki je nižja od tržne,

4. popust pri prodaji blaga in storitev,

5. izobraževanje delojemalca ali njegovega družinskega člana,

6. zavarovalne premije in podobna plačila,

7. darila, ki jih zagotovi delodajalec na podlagi ali zaradi zaposlitve nekdanjemu, sedanjemu ali bodočemu delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu,

8. pravico delojemalcev do nakupa delnic.

Vprašanje: Ali obstajajo kakšne ugodnosti, ki jih podjetje lahko zagotovi svojim zaposlenim, vendar se z vidika Zakona o dohodnini ne štejejo za boniteto?

Za boniteto se ne štejejo:

1. ugodnosti manjših vrednosti, ki jih delodajalec zagotavlja vsem delojemalcem pod enakimi pogoji, kot je zlasti regresirana prehrana med delom, uporaba prostorov za oddih in rekreacijo, pogostitve ob praznovanjih in v drugih podobnih primerih zagotavljanja običajnih ugodnosti,

2. plačila delodajalca za dopolnilno izobraževanje in usposabljanje delojemalcev, ki je v zvezi s poslovanjem delodajalca, vključno z izobraževanjem in usposabljanjem v okviru izvajanja promocije zdravja na delovnem mestu v skladu z zakonom, ki ureja varnost in zdravje pri delu (če delodajalec delojemalcu plača, da doseže določeno izobrazbo, zaposleni pa ne izpolni ob tem dogovorjenih obveznosti, je to boniteta),

3. plačila delodajalca za zdravstvene preglede delojemalcev, ki jih je delodajalec dolžan zagotoviti na podlagi zakona, ki ureja varnost in zdravje pri delu in bi opustitev zdravstvenega pregleda oziroma plačila pomenila kršitev zakona in s tem kazensko odgovornost delodajalca,

4. plačila delodajalca za cepljenje delojemalcev, pod pogojem, da iz izjave o varnosti z oceno tveganja delovnega mesta delojemalca skladno s predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, sledi, da je treba takemu delojemalcu zagotoviti cepljenje,

5. plačila delodajalca za zavarovanje delojemalcev za nesreče pri delu, ki ga je delodajalec dolžan zagotoviti na podlagi zakona in bi opustitev zavarovanja oziroma plačila pomenila kršitev zakona (če izhaja obveznost do nezgodnega zavarovanja samo iz kolektivne pogodbe in ne iz zakona, potem je to boniteta),

6. uporaba parkirnega prostora, ki ga delodajalec zagotovi delojemalcu (razen, če je parkirno mesto, ki ga delodajalec zagotovi delojemalcu, blizu kraja prebivanja. Potem je to boniteta, kot izhaja iz dokumenta Bonitete na spletni strani FURS-a.),

7. uporaba računalniške in telekomunikacijske opreme, ki jo delodajalec zagotovi delojemalcu (skladno s pojasnilom DURS, št. 4210-95/2007, z dne 02.04.2007, to določilo ni omejeno le na zagotovitev računalnika ali telefonskega aparata, ampak se ne šteje za boniteto tudi, če delojemalec uporablja svoj računalnik ali telefonski aparat, delodajalec pa mu plačuje storitve mobilne telefonije ali dostop do internetnih storitev. Navedeno je pomembno tudi zaradi ugotavljanja davčno (ne)priznanih odhodkov.).

Mejni znesek

Bonitete, ki jih delodajalec delojemalcu ne zagotavlja redno ali pogosto, se ne vključujejo v davčno osnovo delojemalca, če vrednost vseh bonitet v mesecu ne presega 13 evrov (velja do 31. 12. 2016) oziroma 15 evrov (velja od 1. 1. 2017). Ta določba velja le za bonitete iz delovnega razmerja.

Darila otrokom

Če delodajalec podari otroku delojemalca darilo v mesecu decembru, se vrednost darila ne všteva v davčno osnovo delojemalca, če njegova vrednost ne presega 42 evrov. Navedeno velja za darilo otroku do starosti 15 let.

Vrednotenje bonitet

Znesek bonitete se praviloma določa na podlagi primerljive tržne cene. Če primerljive tržne cene ni mogoče določiti, se znesek bonitete določi na podlagi stroška, ki je nastal pri delodajalcu v zvezi z zagotavljanjem bonitete, če Zakon o dohodnini ne določa drugače. Tako ugotovljena boniteta se praviloma lahko zmanjša za plačila, ki jih delojemalec plača delodajalcu v zvezi z zagotavljanjem določene bonitete.

Davčna osnova

Osnova za plačilo dohodnine od dohodka, prejetega v naravi, je lahko vrednost bonitete ali pa vrednost bonitete, povečana s koeficientom davčnega odtegljaja (kadar prejemnik bonitete v naravi pri izplačevalcu nima dohodka v naravi drugega dohodka v denarju, od katerega bi se lahko odštel davčni odtegljaj za boniteto v naravi).

Kako so obdavčene bonitete?

Bonitete, ki izhajajo iz delovnega razmerja, se davčno obravnavajo enako kot dohodki iz delovnega razmerja. Bonitete, ki pa izhajajo iz drugega pogodbenega razmerja (na primer iz podjemne pogodbe, avtorske pogodbe in podobno), pa se davčno obravnavajo enako kot dohodki iz drugega pogodbenega razmerja.

Davčni odtegljaj

Izračun davčnega odtegljaja je odvisen od tega, na kakšni podlagi je prejemnik pridobil ugodnost (boniteto) – ali na podlagi zaposlitve, ali pa na podlagi drugega pogodbenega razmerja. V primeru zaposlitve je nadalje pomembno ali je boniteta prejeta pri delodajalcu, pri katerem zavezanec za dohodnino prejema pretežni del dohodka iz zaposlitve ali ne.

1. Če zavezanec pri delodajalcu prejema pretežni del dohodka iz zaposlitve, se davčni odtegljaj od bonitete obračuna po dohodninski lestvici;

2. Če delodajalec ni glavni delodajalec zaposlenega, se akontacija dohodnine od bonitete izračuna po stopnji 25 % od davčne osnove, brez upoštevanja olajšav.

Če je boniteta prejeta v zvezi z drugim pogodbenim razmerjem, je davčni odtegljaj vedno 25 %.

Pravilo brutenja

V skladu z 9. odst. 16. člena ZDoh-2 se dohodek, prejet v naravi, poveča s koeficientom davčnega odtegljaja, če pri izplačevalcu dohodka v naravi ni drugega dohodka zavezanca, prejetega v denarju ali ta ni zadosten, da bi se od tega dohodka lahko odtegnil in plačal davčni odtegljaj od dohodka v naravi.

Če prejemnik bonitete v naravi prejema na primer hkrati tudi plačo ali drug dohodek iz zaposlitve v denarju, se mu boniteta upošteva pri obračunu plače oziroma drugega dohodka iz zaposlitve in se obračunajo ustrezni davki in prispevki. Osnova je vrednost bonitete, ki ni povečana za davčni odtegljaj. Če pa prejemnik bonitete v naravi ne prejema dohodkov v denarju, se mora vrednost bonitete povečati za davčni odtegljaj.

- Bonitete z vidika Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2)

Kdaj je boniteta davčno priznan odhodek?

V skladu s 29. čl. ZDDPO-2 se za ugotavljanje dobička priznajo odhodki, potrebni za pridobitev prihodkov, ki so obdavčeni s tem zakonom. Odhodki, ki niso potrebni za pridobitev prihodkov, so odhodki, za katere glede na dejstva in okoliščine izhaja, da:

1. niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti,

2. imajo značaj privatnosti,

3. niso skladni z običajno poslovno prakso.

Davčno priznane bonitete

Davčno nepriznani odhodki, kot jih določa 30. čl. ZDDPO-2 so med drugim stroški,ki se nanašajo na privatno življenje, primeroma za zabavo, oddih, šport in rekreacijo, vključno s pripadajočim davkom na dodano vrednost, razen stroškov za zagotavljanje bonitet in drugih izplačil v zvezi z zaposlitvijo, če so obdavčena po zakonu, ki ureja dohodnino. Bonitete so torej davčno priznani odhodki, če so obdavčene z dohodnino, to pa so tiste, ki smo jih predhodno že našteli (na primer: uporaba osebnega vozila za privatne namene, nastanitev, popust pri prodaji blaga in storitev, zavarovalne premije, itd.). Pa tudi takšne, pri katerih je davčna stopnja enaka 0 (na primer darila otrokom).

Darila otrokom

Darila otrokom spadajo med bonitete, vendar pa se vrednost darila ne všteva v davčno osnovo delojemalca, če delodajalec podari otroku delojemalca (do starosti 15 let) darilo v mesecu decembru in če njegova vrednost ne presega 42 eurov. Kot izhaja tudi iz pojasnila DURS, št. 4200-154/2007, z dne 20. 12. 2007, se šteje, da gre za boniteto, ki sicer ni obdavčena (davčna stopnja je enaka 0), vendar ker je s tem zadoščeno pogoju, da so dohodki obdavčeni po zakonu, ki ureja dohodnino (čeprav po stopnji 0 %), so stroški tovrstnih daril v celoti davčno priznan odhodek.

Davčno nepriznane bonitete

Med davčno nepriznane bonitete sodijo določene ugodnosti, ki se v skladu s tretjim odstavkom 39. čl. ZDOH-2 ne štejejo za boniteto in hkrati v skladu z 29. čl. ZDDPO-2 predstavljajo odhodke, ki niso potrebni za pridobitev prihodkov in za katere glede na dejstva in okoliščine izhaja, da niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti, imajo značaj privatnosti ali niso skladni z običajno poslovno prakso.

Primeri davčno nepriznanih bonitet:

- uporaba prostorov za oddih in rekreacijo,

- pogostitve ob praznovanjih,

- uporaba parkirnega prostora (če na primer podjetje plačuje za zaposlenega najem parkirnega mesta v garažni hiši, to ni boniteta in torej ni obdavčeno z dohodnino, ima pa značaj privatnosti in zato ni davčno priznan odhodek),

- uporaba mobilnega telefona zaposlenega je v določenih primerih lahko v celoti ali delno davčno