Cestni transport

4.2.1 Cestni transport

Kristinka Vuković Sonja Kermat Urška Juršev

Definicija

Transport pomeni prenos oziroma prevoz blaga ali oseb s transportnimi sredstvi. Ločimo cestni, železniški in letalski transport. V sklopu tega članka je obravnavan samo cestni transport.

PRAVNI VIDIK

ZPCP-2

Zakon o prevozih v cestnem prometu (ZPCP-2) določa pogoje in način opravljanja prevozov potnikov in blaga v notranjem in mednarodnem cestnem prometu. Opravljanje dejavnosti cestnega prevoza potnikov in blaga je prevoz oseb oziroma blaga, ki ga opravi domači prevoznik, prevoznik Skupnosti ali tuji prevoznik, z motornim vozilom za prevoz potnikov oziroma blaga in za opravljeni prevoz dobi plačilo. Določbe tega zakona ne veljajo za prevoz oseb za lastne potrebe z vozili, ki imajo vključno z voznikom največ devet sedežev in za prevoz blaga za lastne potrebe v cestnem prometu, z motornim vozilom katerega največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg.

Licence

Pravica za opravljanje dejavnosti cestnega prevoza potnikov ali blaga v cestnem prometu se pridobi z licenco. Domača pravna oseba pridobi licenco pri Gospodarski zbornici Slovenije, fizična oseba pa pri Obrtni zbornici Slovenije za naslednje vrste prevozov:

1. v mednarodnem cestnem prometu za:

- mednarodni prevoz blaga v cestnem prometu

- mednarodni prevoz potnikov v cestnem prometu

2. v notranjem cestnem prometu za:

- prevoz blaga v cestnem prometu

- prevoz potnikov v cestnem prometu

- avto-taksi prevoze

RAČUNOVODSKI VIDIK

Opredmeteno osnovno sredstvo

Kadar podjetje za transport uporablja prevozna sredstva v lasti ali finančnem najemu, jih evidentira med opredmetenimi osnovnimi sredstvi. Transportna sredstva v finančnem najemu se izkazujejo ločeno od drugih istovrstnih transportnih sredstev. Ob začetnem pripoznanju podjetje opredmeteno osnovno sredstvo ovrednoti po nabavni vrednosti, ki jo sestavljajo:

- nakupna cena (odštejejo se trgovinski in drugi popusti),

- uvozne in nevračljive nakupne dajatve ter

- stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno usposobitvi za uporabo.

Amortizacija

Nabavno vrednost transportnega sredstva podjetje v skladu z njegovo dobo koristnosti postopno prenaša med stroške, pri čemer uporabi eno od metod amortiziranja:

- metodo enakomernega časovnega amortiziranja,

- metodo padajočega amortiziranja in

- metodo proizvedenih enot (oziroma prevoženih km).

Izbrana metoda amortiziranja se dosledno uporablja iz obračunskega obdobja v obračunsko obdobje. Sredstvo se začne amortizirati prvi dan naslednjega meseca potem, ko je razpoložljivo za uporabo. Amortizacija se obračunava za vsako opredmeteno osnovno sredstvo posebej.

Doba koristnosti

Doba koristnosti je odvisna od:

1. pričakovanega fizičnega izrabljanja,
2. pričakovanega tehničnega staranja,
3. pričakovanega gospodarskega staranja,
4. pričakovanih zakonskih in drugih omejitev uporabe.

Kot doba koristnosti se upošteva tista, ki je glede na posameznega izmed naštetih dejavnikov najkrajša.

Oslabitev

Knjigovodska vrednost sredstva ne sme presegati njegove nadomestljive vrednosti. Kot nadomestljiva vrednost se šteje poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje ali vrednosti pri uporabi, odvisno od tega, katera je večja. Če je nadomestljiva vrednost sredstva manjša od njegove knjigovodske vrednosti, se njegova knjigovodska vrednost zmanjša na nadomestljivo vrednost in nastane izguba zaradi oslabitve (konto 720), ki se pripozna v izkazu poslovnega izida.

Vzdrževanje

Popravila ali vzdrževanje transportnih sredstev so namenjena obnavljanju ali ohranjanju prihodnjih gospodarskih koristi, ki se pričakujejo na podlagi prvotno ocenjene stopnje učinkovitosti sredstev. Navadno se pripoznajo kot stroški oziroma poslovni odhodki. Stroški, ki nastajajo v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom, povečujejo njegovo nabavno vrednost, če povečujejo njegove prihodnje koristi v primerjavi s prvotno ocenjenimi.

Nadomestni deli

Nadomestni deli se kupujejo in z njimi zamenjujejo deli transportnih sredstev, ki so pogosto odvisni tudi od tehničnih okoliščin delovanja, zato se računovodsko obravnavano, v skladu z dejansko namembnostjo. Nadomestni deli večjih vrednosti se praviloma obravnavajo kot opredmetena osnovna sredstva, ki se amortizirajo ne glede na začetek uporabe, nadomestni deli, ki se uporabljajo pri enem samem osnovnem sredstvu, pa se amortizirajo v dobi koristnosti tega sredstva. Nadomestni deli, namenjeni popravilom ali vzdrževanju, se obravnavajo kot material za vzdrževanje, ki se ob nabavi prenese v vrednost zalog materiala, po vgraditvi pa se njihova vrednost zmanjša v breme stroškov materiala.

Prodaja

Če se bo knjigovodska vrednost sredstva zagotovila…