Vsebino celotne on-line klepetalnice v pdf obliki si lahko naložite tukaj.
Lani smo imeli 1700 EUR davčne izgube, letos imamo 2000 EUR davčnega dobička, koliko izgube od lani lahko pokrivamo? Samo 50% ali celotnih 1700 EUR?
Zmanjšanje davčne osnove zaradi davčnih izgub iz preteklih davčnih obdobij je dovoljeno največ v višini 50 % davčne osnove davčnega obdobja (četrti odstavek 36. člena ZDDPO-2), v obravnavanem primeru torej 1.000,00 EUR.
Zanima me, ali je v DDPO obrazcu potrebno označiti rubriko Dajanje oz prejemanje posojil tudi v primerih, kadar družba daje posojilo družbeniku (fizični osebi) oz. družbe prejme posojilo od njega? Ali ste prepričani, da je potrebno označiti rubriko? 17. člen ZDDPO-2 namreč povezane osebe opredeljuje kot povezava med dvema rezidentoma, rezidenta po tem zakonu pa sta opredeljena kot osebe, ki opravljajo dejavnost? Nekje sem zasledila, da označevanje za posojila med družbo in fizično osebo, zato ni potrebno označevati rubrike, saj je rubrika najemnjena le za vse tiste, ki se znajdejo v 17. členu?
Dobro preberite tretji odstavek 17. člena ZDDPO-2.
Katero alinejo v zvezi z poslovanjem povezanim oseb moramo označiti v DDPO (16. člen ali 17. člen ZDDPO-2)? Gre za poslovanje med povezanimi osebami (slovenski d.o.o posluje z italijanskim podjetjem (slovenski d.o.o. izdaja fakture italijanskemu podjetju za opravljene gradbene storitve). Lastnik obeh podjetij je rezident Slovenije (gre za istega lastnika). Zanima me, ali je povezano po 16. ali po 17. členu ZDDPO-2.
Menim, da po 16. členu ZDDPO-2 (za povezani osebi se štejeta zavezanec rezident ali nerezident in tuja pravna oseba ali tuja oseba brez pravne osebnosti, ki ni zavezanec), če so izpolnjeni pogoji iz točke 1 - 4 prvega odstavka 16. člena ZDDPO-2.
V letu 2015 je bilo ugotovljeno, da bi podjetje moralo obračunati akontacijo dohodnine pri plači tudi za napotene delavce v tujino (nerezidente), zato so bili v letu 2015 za leto 2013 narejeni popravki plač (obračun akontacije na plačo v tujini, čeprav je bila že plačana v tujini). Akontacijo je podjetje plačalo FURS-u v letu 2015. Nekaterih delavcev v podjetju ni več, tako, da od njih ni možno terjati razliko previsokega izplačila neto plače. Ali lahko podjetje to knjiži, kot davčno priznan strošek v letu 2015 (za popravke akontacije za leta nazaj). Če ne, me zanima pod katero zaporedno številko gre tak nepriznan odhodek, glede na to, da terjatev do delavca ne bi bila nikoli zaprta (delavcev dejansko ni več). Kaj pa v primeru, če so še vedno zaposleni pa nimajo interesa vrnit razlike. Ali je davčno priznan strošek?
Menim, da v obeh primerih NE.
Opravljamo pridobitno in nepridobitno dejavnost. Davčni obračun bi pripravili na podlagi dejanskih stroškov (ne po ključu) Ali lahko v tem primeru nekatere stroške (npr. str. zavarovanj in intelektualnih storitev) razdelimo na pridobitne in nepridobitne na podlagi ključa oz. sklepa, ki ga sprejmemo na začetku vsakega poslovnega leta ali bi moral biti takšen ključ določen za več let. Postavlja se vprašanje, kako pravilno razdeliti takšne stroške.
Menim, da bi bilo v redu voditi po stroškovnih mestih. Glede razmejevanja stroškov pa bi si za sodila izbral takole: tisto kar se nanaša na pridobitno dejavnost je tako jasno, da spada na stroškovno mesto pridobitne dejavnosti, ostale stroške pa bi delil po ključu, glede na to, kakšen procent predstavlja pridobitna dejavnost v vseh prihodkih. Seveda bi si za tako delitev priskrbel ustrezni sklep organa poslovnega subjekta.
V zvezi z uveljavljanjem investicijske olajšave me zanima, ali je po vašem mnenju za v nadaljevanju navedeno opremo možno uveljavljati investicijsko olajšavo:
- nabava prikolice s cisterno za tovorno vozilo (prikolica nima motorja in ni samostojno vozilo ampak vedno potrebuje vlečno vozilo, ki pa je lahko vsakič drugačno)
- nabava plinske peči za ogrevanje
- vgradnja alarmnega sistema na upravni zgradbi
- strošek letnega remonta proizvodnje linije (podaljšuje dobo koristnosti)
- prevozni stroški za prevoz nabavljene opreme, ki so knjiženi kot del nabavne vrednosti osnovnega sredstva
- nabava reklamnega napisa pred sedežem družbe.
Menim, da lahko za vse navedeno uveljavljate investicijsko olajšavo po 55/a členu ZDDPO-2.
Kaj konkretno gre v 2.9-Izvzem prihodkov na podlagi mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčenja? Če ima slovenski d.o.o. odprto podružnico v EU, ali je kakšna posebnost pri tej zaporedni številki? Ali ne…
