Davčni postopek: Odmerna odločba

3.5.9.3.3 Davčni postopek: Odmerna odločba

Kaja Breznik Ladinik

Ker je tudi davčni postopek upravni postopek, se mora tudi ta zaključiti s posamičnim upravnim aktom, tj. bodisi odločba, s katero organ odloči o samem predmetu postopka, bodisi sklep, s katerim organ odloči o postopkovnih vprašanjih. Odločba se izda na podlagi dejstev, ki se ugotovijo v davčnem postopku.

ZDavP-2 glede na ZUP vsebuje posebne določbe glede:

• izreka odločbe,

• obrazložitve odločbe v enostavnih zadevah,

• načina izdaje odločbe v enostavnih zadevah,

• začasne in glavne odločbe,

• odločbe, izdane na podlagi zapisnika in

• podpisa upravnih aktov in drugih dokumentov v upravnem postopku, ki se izdelajo v elektronski obliki.

Za vsa ostala vprašanja je potrebno subsidiarno uporabljati določila ZUP. V nadaljevanju bo zato glede odmerne odločbe predstavljena ureditev s poudarkom na posebnostih, ki jih glede na ZUP določa ZDavP-2.

V splošnem lahko rečemo, da se upravna odločba praviloma izda v pisni oblik. Le izjemoma, če tako določa zakon, pa se lahko odloči ustno. Pisna odločba po ZUP tako obsega:

• uvod,

• naziv,

• izrek,

• obrazložitev,

• pouk o pravnem sredstvu,

• podpis uradne osebe in žig organa (210. člen ZUP).

Po ZUP mora uvod odločbe obsegati ime organa, ki odločbo izdaja, predpis o njegovi pristojnosti, način uvedbe postopka, osebno ime stranke in njenega morebitnega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca ter na kratko označeno zadevo, za katero gre v postopku (212. člen ZUP).

V izreku se odloči o predmetu postopka. Izrek odmerne odločbe mora po ZDavP-2 vsebovati:

• davčnega zavezanca oz. plačnika davka, če sta različni osebi,

• vrsto davka,

• davčno osnovo,

• davčno stopnjo,

• znesek odmerjenega davka in…