Davčni prekrški

8.3.7 Davčni prekrški

Odvetniška pisarna Bohl

Nepravilno izpolnjevanje davčnih obveznosti pomeni davčni prekršek. Davčni prekrški in višine glob, ki se kršitelju naložijo v postopku o davčnem prekršku, so v ZDavP-2 razvrščeni glede na status storilca in glede na težo prekrška. V nadaljevanju so izpostavljeni posamezni davčni prekrški.

Davčni prekrški posameznikov

Z globo 250 do 400 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, če:

• ne vloži davčne napovedi v predpisanem roku ali na predpisani način (četrti odstavek 61. člena, šesti odstavek 267. člena, tretji odstavek 270. člena, 288., 318., 323. in 326. člen);

• na zahtevo davčnega organa ne predloži ali ne predloži v določenem roku ali na predpisan način seznama premoženja ali na seznamu navede nepopolne ali neresnične podatke (147. člen);

• ne omogoči davčnemu organu vpogleda v sef (185. člen);

• uporablja zarubljeno premičnino v nasprotju z zakonom (prvi in tretji odstavek 186. člena);

• razpolaga z zarubljenimi premičninami (prvi odstavek 187. člena);

• ne predloži podatkov o čezmejnem aranžmaju, o katerem se poroča, ali jih ne predloži v predpisanem roku oziroma jih ne predloži za vsako leto, ko aranžma uporablja (prvi in drugi odstavek 255.š člena ter četrti odstavek 255.t člena). (1)

Hujši davčni prekrški posameznikov

Z globo od 400 do 5.000 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, če:

• v davčni napovedi ali obračunu davka navede neresnične ali nepravilne ali nepopolne podatke (prvi odstavek 10. člena);

• v nasprotju z zakonom razkrije podatke, ki so davčna tajnost, ali jih sporoči tretjim osebam ali jih uporablja oziroma omogoči, da jih uporablja tretja oseba (16. člen);

• na zahtevo davčnega organa ne da podatkov ali dokumentacije, s katero razpolaga, oziroma je ne hrani v skladu s tem zakonom (41. člen);

• na poziv davčnega organa ne predloži prijave premoženja ali je ne predloži na predpisan način ali v prijavi navaja neresnične podatke (69. člen);

• ne predloži obračuna prispevkov za socialno varnost oziroma ga ne predloži na predpisan način oziroma v predpisanih rokih oziroma v obračunu prispevkov za socialno varnost navede neresnične, nepopolne ali nepravilne podatke (prvi odstavek 10. člena, 352., 353. člen);

• ne predloži davčnega obračuna oziroma ga ne predloži na predpisan način oziroma v predpisanih rokih oziroma v davčnem obračunu navede neresnične, nepopolne ali nepravilne podatke (prvi odstavek 10. člena, tretji odstavek 297. člena, drugi odstavek 369. člena);

• kot plačnik davka ne vodi evidenc o dohodkih in odtegnjenih davkih po posameznem davčnem zavezancu (31. in 32. člen);

• kot plačnik davka ne izračuna, odtegne ali ne plača davčnega odtegljaja za davčnega zavezanca v skladu z zakonom (59. člen). (2)

Med zgoraj naštetimi davčnimi prekrški posameznika (394. člen ZDavP-2) je naveden tudi napačen način predložitve davčne napovedi. Takšen način je bil vpeljan šele z novelo ZDavP-2J, s katero je bila prav tako dodana sankcija za obveznosti posameznika v vlogi plačnika davka pri hujših davčnih prekrških posameznikov (395. člen ZDavP-2). (3)

Določena pa je izjema od prekrška pri vložitvi davčne napovedi. Tudi v primeru, če zavezanec ne vloži davčne napovedi v predpisanem roku ali na predpisani način oziroma v davčni napovedi ali obračunu davka navede neresnične ali nepravilne ali nepopolne podatke, se ne kaznuje za prekršek pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika, posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, in odgovorne osebe teh oseb ter posameznik, če je davek plačan na podlagi samoprijave v skladu s 63. členom ZDavP-2 ali če je davčna napoved popravljena v skladu s 64. členom ZDavP-2. (4)

Davčni prekrški v zvezi z opravljanjem dejavnosti

Z globo od 800 do 10.000 eurov se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 1.200 do 15.000 eurov pa se kaznuje za prekršek pravna oseba, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa se za prekršek kaznuje z globo od 3.200 do 30.000 eurov, če:

• ne predloži davčnega obračuna ali ne predloži davčnega obračuna na predpisan način oziroma v predpisanih rokih (tretji do peti odstavek 51. člena, 297., 297.a, 297.b, 307. člen in 356. do 369. člen);

• ne vloži davčne napovedi na predpisan način ali v predpisanem roku (četrti odstavek 61. člena);

• ne predloži obračuna davčnega odtegljaja ali ne predloži obračuna davčnega odtegljaja na predpisan način oziroma v predpisanih rokih (četrti, peti in deveti odstavek 57. člena, 284., 307.g, 336. člen, drugi in tretji odstavek 352. člena, drugi odstavek 353. člena, 374. člen);

• ne predloži izjave oziroma ne navede ali ne navede pravilno količine finančnih instrumentov (peti odstavek 58. člena);

• izjave ne hrani do poteka predpisanega roka (šesti odstavek 58. člena in četrti odstavek 383.c člena);

• prejemnik izjave ne dostavi davčnemu organu podatkov o prenosu obveznosti plačnika davka ali podatkov ne dostavi…