Davek na dodano vrednost

4.2.5 Davek na dodano vrednost

Kristinka Vuković Sonja Kermat Urška Juršev

Vrsta prometnega davka

Davek na dodano vrednost je vrsta prometnega davka, ki se obračunava od vsake dobave blaga in storitev s strani davčnega zavezanca na ozemlju Republike Slovenije in tudi od pridobitev blaga znotraj Skupnosti, od uvoza blaga iz tretjih držav itd.

DDV na računih

Podjetja, davčni zavezanci v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV-1), se srečujejo s tem davkom na dva načina – kot prodajalci svojih proizvodov, blaga ali storitev, ki so zavezani k zaračunavanju DDV in kot kupci proizvodov, blaga in storitev od drugih davčnih zavezancev znotraj Republike Slovenije ali tudi iz držav članic Skupnosti in tretjih držav.

Kot prodajalci so podjetja dolžna v skladu z ZDDV-1 obračunati DDV na svojih izdanih računih in ga ustrezno evidentirati v poslovnih knjigah in davčnih evidencah. Pri nabavah blaga in storitev od davčnih zavezancev iz Skupnosti ali tretjih držav podjetja po sistemu obrnjenega davčnega bremena (reverse charge) obračunajo DDV in si ga priznajo kot vstopnega v skladu z zakonom. Kot kupci pa imajo podjetja zavezanci za DDV pravico do vstopnega DDV od nabav blaga in storitev, če so izpolnjeni določeni pogoji s strani ZDDV-1.

Zavezanec za DDV

Zavezanec za davek na dodano vrednost je tista oseba, ki v obdobju 12 mesecev presega obdavčljiv promet v znesku 50.000 EUR, pri čemer se mora prijaviti davčnemu uradu ter zahtevati izdajo identifikacijske številke za DDV (obvezni davčni zavezanec). Za davčnega zavezanca pa se lahko prijavi tudi oseba, ki ne dosega omenjenega prometa, če se tako odloči in izbiro vnaprej priglasi pristojnemu davčnemu uradu (prostovoljni davčni zavezanec).

Stopnje davka na dodano vrednost:

splošna stopnja DDV (od 01.07.2013 je 22%)

nižja stopnja DDV (od 01.07.2013 je 9,5%)

posebna nižja stopnja (od 01.01.2020 je 5,0%)

Oprostitve DDV

Davčni zavezanec, ki opravi obdavčljiv promet blaga ali storitev, mora obračunati DDV po ustrezni (z zakonom določeni) stopnji oziroma, če je promet oproščen obračuna DDV, mora za oprostitev na računu navesti ustrezno klavzulo (zakonsko podlago iz ZDDV-1). Glede obveznih podatkov na računu in klavzul glejte članek Račun.

Nižja stopnja DDV

Nižja stopnja DDV se plačuje za dobave blaga in storitev iz Priloge I Zakona o davku na dodano vrednost. V 48.-59.d členu PZDDV pa najdemo natančnejšo opredelitev blaga in storitev, ki so obdavčeni po nižji stopnji DDV. Med drugim se nižja stopnja DDV uporablja tudi za transakcije, kot so:

- čiščenje oken in čiščenje zasebnih gospodinjstev;

- manjša popravila koles, čevljev in usnjenih izdelkov, oblačil in gospodinjskega perila;

- storitve domačega varstva;

- frizerske storitve;

- dobava lončnic, sadik, rezanega cvetja;

- in drugo.

Čiščenje oken

Med čiščenje oken in čiščenje zasebnih gospodinjstev se uvršča čiščenje oken v delu, ki se nanaša na zasebna gospodinjstva.

Manjša popravila

Za manjša popravila se štejejo tista popravila, pri katerih je vrednost rezervnih delov in potrošnega materiala, uporabljenih za izvršitev storitve, nižja od 50% skupne cene brez DDV, ki se zaračuna stranki.

Posebna nižja stopnja DDV

Posebna nižja stopnja DDV je zakonsko določena od 1. 1.2020 naprej (priloga IV ZDDV-1) in se uporablja za dobavo, vključno s knjižnično izposojo, knjig, časopisov in periodičnih publikacij na fizičnih nosilcih ali dobavljenih elektronsko ali oboje (vključno z brošurami, letaki in podobnim gradivom, otroškimi slikanicami, knjigami za risanje ali pobarvankami, glasbenimi deli, tiskanimi ali v rokopisu, zemljevidi in hidrografskimi ali podobnimi kartami), razen gradiv, ki so v celoti ali v pretežnem delu namenjena oglaševanju oziroma ki jih v celoti ali v pretežnem delu tvorijo video vsebine ali avdio glasbene vsebine.

Knjiženja obračunanega DDV od prometa blaga in storitev

Obrnjeno davčno breme

Podjetje kot prejemnik računa za nakup blaga od davčnega zavezanca iz Unije ali prejemnik računa za določene storitve od davčnega zavezanca iz Unije in tretjih držav, v skladu z ZDDV-1 obračuna DDV po ustrezni stopnji in si ga prizna kot vstopnega ob izpolnjevanju določenih pogojev.

Obveznost obračuna DDV pri pridobitvah blaga znotraj Unije nastane na dan izdaje računa, če pa račun ni izdan, nastane obveznost obračuna DDV 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je nastal obdavčljivi dogodek. Obveznost obračuna DDV pri storitvah znotraj Unije nastane na dan, ko je storitev opravljena.

Uvoz blaga

Od 1. 7.2016 naprej lahko davčni zavezanec, ki uvozi blago iz tretjih držav, enako kot pri pridobitvah blaga od davčnih zavezancev iz Unije, v svojem davčnem obračunu opravi obdavčitev in odbitek DDV od uvoza (reverse charge). Za to ne rabi pridobiti posebnega dovoljenja ali izvesti priglasitve.

Pri uvozu blaga se DDV plačuje, kot da bi bil uvozna dajatev, razen če je kot plačnik DDV določen davčni zavezanec, ki je prejemnik blaga in je identificiran za namene DDV v Sloveniji. Davčni zavezanec izkaže obračunani DDV od uvoza blaga v obračunu DDV in plača DDV v roku, v katerem mora predložiti obračun DDV, če kot prejemnik blaga v trenutku uvoza davčnemu organu v carinski deklaraciji zagotovi vsaj naslednje informacije:

– svojo identifikacijsko številko za DDV, ki jo izda davčni organ v Sloveniji;

– davčno osnovo kot je določena v 38. členu ZDDV-1;

– stopnjo DDV;

– znesek DDV.

Podlaga za vpis v P-RAČ je še naprej EUL, obračunamo pa DDV od datuma uvoza, t.j. datuma prepustitve blaga in ni pomemben datum prejema EUL. DDV je torej potrebno obračunati od vseh uvozov v mesecu, ne glede na to, kdaj so prejeti dokumenti od špediterja. Za pravico do odbitka tako obračunanega DDV pa prav tako ni merodajen datum prejema EUL od špediterja, temveč razpolaganje z EUL v trenutku oddaje DDV-O. To je za davčnega zavezanca z vidika likvidnosti prijaznejši način, saj ne rabi najprej plačati DDV, nato pa si ga upoštevati kot odbitnega v obračunu DDV.

Možnost samoobdavčitve pri uvozu lahko uporabi :

- Davčni zavezanec, ki ima sedež v Sloveniji in je identificiran za namene DDV v Sloveniji (pravi davčni zavezanec in ne tisti, ki je davčni zavezanec samo za dobave v EU ali pridobitve iz EU in nima pravice do odbitka DDV) ter pri uvozu blaga kot prejemniki blaga davčnemu organu zagotovi zahtevane podatke;

- Prejemnik blaga, ki nima sedeža v Sloveniji in je identificiran za namene DDV v Sloveniji, če imenuje davčnega zastopnika.

Možnost samoobdavčitve pri uvozu se lahko uporabi za uvoženo blago, za katerega je obveznost obdavčitve nastala po 30. 6. 2016.

Odbitek DDV

Kot lahko razberemo že iz samega imena davka, se v sistemu DDV obdavčuje dodana vrednost, torej ustvarjena razlika med zaračunano vrednostjo blaga in storitev ter sredstvi oziroma storitvami, ki jih je podjetje kupilo od drugih dobaviteljev. To pomeni, da ima davčni zavezanec pravico do odbitka DDV od prejetih računov za njemu opravljeno dobavo blaga ali storitev oziroma carinske deklaracije za uvoženo blago. Za uveljavljanje pravice do odbitka DDV je torej pomemben datum prejema računa.

Ne. ZDDV–1, predpisuje določene omejitve glede pravice do odbitka vstopnega DDV, in sicer davčni zavezanec ne sme odbiti vstopnega DDV od:

a. jaht in čolnov, namenjenih za šport in razvedrilo, goriv in maziv ter nadomestnih delov ter storitev, tesno povezanih s tem, razen od plovil, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti prevoza potnikov in blaga, dajanje v najem in zakup ter za nadaljnjo prodajo;

b. zrakoplovov, goriv in maziv ter nadomestnih delov ter storitev, tesno povezanih s tem, razen od zrakoplovov, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti prevoza potnikov in blaga, dajanje v najem in zakup ter za nadaljnjo prodajo;

c. osebnih avtomobilov ter motornih koles, goriv in maziv ter nadomestnih delov ter storitev tesno povezanih s tem, razen od vozil, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti prevoza potnikov in blaga, dajanje v najem in zakup ter za nadaljnjo prodajo, vozil, ki se uporabljajo v avtošolah za izvajanje programa usposabljanja iz vožnje v skladu z veljavnimi predpisi, kombiniranih vozil za opravljanje dejavnosti javnega linijskega in posebnega linijskega prevoza ter osebnih specialnih vozil, prilagojenih izključno za prevoz pokojnikov;

d. stroškov reprezentance (pri čemer se kot stroški reprezentance štejejo zgolj stroški za pogostitve in zabave ob poslovnih in družabnih stikih);

e. stroškov prehrane (vključno s pijačo) in stroškov nastanitve, razen stroškov, ki so davčnemu zavezancu nastali pri teh dobavah v okviru opravljanja njegove dejavnosti.

Knjiženja vstopnega DDV od prejetih računov pri davčnem zavezancu, ki ima v celoti pravico do odbitka DDV

V skladu s 66. členom ZDDV-1 podjetje nima pravice do odbitka vstopnega DDV, ker se storitev nanaša na osebno vozilo, za katerega ne veljajo izjeme glede odbitka DDV, kot je uporaba za opravljanje dejavnosti prevoza potnikov in blaga, dajanje v najem in zakup in podobno.

V skladu s 66. členom ZDDV-1 podjetje nima pravice do odbitka vstopnega DDV, ker se storitev nanaša na stroške za reprezentanco.

Pravilo za podjetja – male davčne zavezance:

Mali davčni zavezanec

Davčni zavezanec je oproščen obračuna DDV, če v obdobju zadnjih 12 mesecev ni presegel oziroma ni verjetno, da bo presegel znesek 50.000 EUR obdavčljivega prometa. Govorimo o malih davčnih zavezancih, ki nimajo pravice do odbitka DDV od prejetih računov in torej znesek DDV, ki je izkazan na prejetih računih, bremeni isti konto kot neto vrednost blaga oziroma storitve. Določba o mejnem znesku 50.000 EUR za obvezno registracijo za DDV se uporablja od 01.04.2013.

Izstop iz DDV

Davčni zavezanci, ki so trenutno identificirani za namene DDV, vendar pa ne presegajo 50.000 EUR obdavčljivega prometa, lahko davčnemu organu kadarkoli po 1. 4. 2013 podali zahtevo za prenehanje identifikacije za namene DDV. Tisti davčni zavezanci, ki pa so se prostovoljno odločili za identifikacijo, bodo morali ostati v sistemu DDV 60 mesecev od dneva, ko so se identificirali za namene DDV (Pojasnilo DURS, št. 007-133/2012-5, z dne 21. 11. 2012).

Za večino storitev, ki se odvijajo med domačimi in tujimi davčnimi zavezanci velja, da so obdavčene tam, kjer ima prejemnik storitve sedež svoje dejavnosti. Prejemnik računa torej obračuna DDV kot naročnik storitve ter si ga hkrati prizna kot odbitnega.

Št.	Dok	Besedilo	Znesek	V breme	V dobro
1.	PRAČ	Prejeti račun za prevozno storitev	122	411	220

Kmetje in pavšalno nadomestilo

Upravičenci

Davčni zavezanci, ki opravljajo dobavo blaga in storitev v okviru opravljanja osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti in niso registrirani za namene DDV, imajo ob dobavi določenega blaga in storitev pravico do pavšalnega nadomestila DDV, če izpolnjujejo predpisane pogoje.

Višina nadomestila

Davčni zavezanci – kupci blaga in storitev od kmetov, ki imajo pravico do pavšalnega nadomestila, so dolžni plačilu za opravljeno dobavo prišteti znesek pavšalnega nadomestila v višini 8% od odkupne vrednosti (do 31. 12. 2009 je znašalo nadomestilo 4%). Pavšalno nadomestilo si lahko odbijejo kot DDV v skladu s pravili za odbitek DDV.

Pravilo za podjetja, ki imajo delno pravico do odbitka vstopnega DDV:

Davčni zavezanec, ki opravlja deloma obdavčen in deloma oproščen promet blaga oziroma storitev, lahko uporabi eno od naslednjih možnosti:

odbija DDV za obdavčeno dejavnost in oproščeno dejavnosti, za katero ima pravico do odbitka DDV po dejanskih podatkih, če zagotovi ločene evidence za obdavčeno in oproščeno dejavnost,

določi znesek DDV, ki ga sme odbiti z uporabo enega ali več odbitnih deležev.

Odbitni delež

Odbitni delež je tisti del obračunanega DDV na prejetem računu, ki si ga smemo odbiti glede na razmerje med obdavčenim in skupnim prometom.

Odbitni delež se določi tako, da se navede:

a. v števcu: skupni znesek letnega prometa, brez DDV, ki se nanaša na transakcije, pri katerih je DDV odbiten v skladu z ZDDV-1,

b. v imenovalcu: skupni znesek letnega prometa, brez DDV, ki se nanaša na transakcije, vključene v števcu, in na transakcije, pri katerih DDV ni odbiten, vključno s subvencijami, razen tistih, ki so neposredno povezane s ceno blaga ali storitev.

Začasni odbitni delež

Začasni odbitni delež za tekoče leto se izračuna na podlagi podatkov preteklega leta, pri čemer je potrebno v obračunu za mesec februar tekočega leta popraviti tako izračunane odbitke za preteklo leto, glede na končni odbitni delež za preteklo leto. Če v preteklem letu ni bilo transakcij ali če so te transakcije v znesku neznatne, se odbitni delež začasno določi na podlagi podatkov o predvidenih transakcijah.

Odbitni delež po dejavnostih

Davčni zavezanec določi odbitni delež ločeno za vsako področje svoje dejavnosti, če vodi ločeno knjigovodstvo za vsako področje svoje dejavnosti. Davčni zavezanec mora izračunavati odbitni delež v skladu s tem načinom najmanj 12 mesecev.

Obračun DDV

Davčni zavezanec mora davčnemu organu predložiti obračun DDV, ki mora vsebovati vse podatke, potrebne za izračun davka, za katerega je nastala obveznost obračuna, in za odbitke, kakor tudi skupno vrednost transakcij v zvezi z obračunanim davkom in opravljenimi odbitki ter vrednost vseh oproščenih transakcij.

Davčno obdobje

Davčno obdobje je koledarski mesec oziroma za zavezance, ki v preteklem davčnem letu niso dosegli obdavčljivega prometa blaga oziroma storitev v vrednosti do vključno 210.000 eurov, koledarsko trimesečje. Podjetja, ki so zavezana za oddajo rekapitulacijskega poročila, morajo od 1. 1. 2010 oddajati poročilo mesečno in enako velja za obračun DDV, četudi ne dosegajo obdavčljivega prometa nad 210.000 eurov. Ta podjetja morajo v enakem roku oddati tudi Obračun DDV.

Rok za oddajo

Obračun DDV mora davčni zavezanec predložiti davčnemu organu do zadnjega delovnega dne naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja. Če mora podjetje oddati rekapitulacijsko poročilo, je rok za oddajo poročila in obračuna DDV do 20. dne naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja.

Knjiženje obračuna DDV

Na zadnji dan davčnega obdobja podjetje knjiži obračun DDV v poslovnih knjigah in izkaže obveznost za plačilo DDV ali terjatev za preveč plačan DDV.