Vsebino celotne on-line klepetalnice v pdf obliki si lahko naložite tukaj.
Naslednje leto se bodo spreminjala pravila glede dokazovanja, da je bila dobava blaga znotraj Unije dejansko izvedena. Mi kupujemo blago od avstrijskega in nemškega davčnega zavezanca in ga takoj naprej prodamo slovenskim davčnim zavezancem.
V prvem primeru prevoz blaga do naših kupcev organizira in plača avstrijski davčni zavezanec.
V drugem pa prevoz do naših kupcev organiziramo mi, stroške si pa z nemškim zavezancem delimo, tako da mu za njegov del vsak mesec izstavimo račun. Račun za prevoz z vsemi dokazili (CRM in tovorni list) prejmemo in plačamo mi.
Katera dokazila moramo po novem imeti da bomo lahko dokazali da je bil prevoz blaga dejansko opravljen?
Ali je podpisana dobavnica našega kupca, končnega prejemnika blaga tudi lahko eno od dokazil?
Katero klavzulo uporabimo na računu, kjer zaračunamo del stroškov transporta blaga našemu nemškemu dobavitelju?
Glede na nova pravila bo DE ID od vas najverjetneje zahteval izjavo po Izvedbeni uredbi Sveta (EU) 2018/1912 z dne 4. decembra 2018 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 282/2011 glede nekaterih oprostitev za transakcije znotraj Skupnosti (https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32018R1912) ter informacijo o tem, pod katero ID kupujete to blago. Glede dokazovanja o prevozu novih pravil ni, so le nova enotna dokazila (glejte prejšnjo izvedbeno uredbo), s katerimi si prodajalec zagotavlja domnevo, da je blago dejansko zapustilo njegovo državo članico. Te domneve pa je načeloma mogoče doseči le, če prodajalec ali kupec za prevažanje blaga najameta tretjo osebo. Vabim vas na seminar, kjer vam bom lahko več povedala.
Ko vaša družba zaračuna prevoz blaga davčnemu zavezancu, ki to storitev prejme za potrebe svojega sedeža v Nemčiji, na izdanem računu slovenskega DDV ne obračunate, pač pa poleg ostali elementov navedete klavzulo; »obrnjena davčna obveznost«
Davčni zavezanec iz Slovenije opravlja storitveno delo pri naročniku v Nemčiji, slovensko podjetje napoti delavce v Nemčijo, kjer opravijo delo. Slovensko podjetje nato izda račun nemškemu podjetju (gre za storitve, ki so obdavčene po 25. členu ZDDV-1).
Naročnik storitve (Nemško podjetje) je izdalo račun istemu slovenskemu podjetju:
- v katerem je obračunalo letalske karte za delavce slovenskega podjetja. Na računu, ki ga je prejelo slovensko podjetje so obračunane letalske karte + nemški DDV.
- v katerem je obračunalo delovne obleke za slovenske delavce + nemški DDV
- v katerem je obračunalo vodenje ur za delavce + nemški DDV
Ali lahko slovensko podjetje zahteva preko obrazca VATR-APP vračilo nemškega DDV za letalske karte, delovne obleke, vodenje ur, uporaba kartic za vstop. Za kaj od navedenega lahko zahteva vračilo davka v Nemčiji?
Ali se situacija kaj spremeni, če ima Slovensko podjetje v Nemčiji podružnico, ki ni zavezanec za DDV?
Najprej je treba preveriti, ali je nemški dobavitelj na računu DDV za te stroške sploh obračunal pravilno, saj imam sama precej pomislekov (vsaj za DDV na letalsko karto in vodenje ur). Sicer pa slovenski davčni zavezanec vračilo pravilno obračunanega nemškega DDV lahko v okviru omejitev nemške DDV zakonodaje zahteva pod pravili Direktive Sveta 2008/9/ES z dne 12. februarja 2008 o podrobnih pravilih za vračilo davka na dodano vrednost, opredeljenih v Direktivi 2006/112/ES, davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v državi članici vračila, ampak v drugi državi članici. Eden izmed pogojev za takšno vračilo je tudi ta, da ta davčni zavezanec v obdobju vračila v tej državi članici vračila ni imel sedeža svoje ekonomske dejavnosti ali stalne poslovne enote, iz katere so se opravljale poslovne transakcije, ali, če ni imel takšnega sedeža ali poslovne enote, svojega bivališča ali običajnega kraja bivanja. V kolikor bi podružnica torej zadostila kriterijem stalne poslovne enote za namene DDV („stalna poslovna enota“ za namene DDV je vsaka enota, ki ni sedež dejavnosti, z dovolj stalnimi in ustrezno strukturiranimi človeškimi in tehničnimi viri, da lahko prejme in uporabi storitve, ki so opravljene za lastne potrebe navedene poslovne enote.
Smo slovenski davčni zavezanec katerega dejavnost je prodaja blaga (trgovina na debelo) proizvajalcem. Do meseca oktobra smo občasno skladiščili blago pri slovenskem davčnem zavezancu, za kar nam je tudi izstavil račun z obračunanim DDV. Od novembra dalje pa so svojo operativno dejavnost konsolidirali s svojim lastnikom, ki je avstrijski davčni zavezanec. Skladišče imajo tako v Sloveniji kot v Avstriji. Avstrijski davčni zavezanec nam je za november izstavil račun za skladiščenje blaga v slovenskem in avstrijskem skladišču. Račun so izstavili brez davka na dodano vrednost sklicujoč se na obrnjeno davčno obveznost. Ali je račun pravilen? Ali bi morali izstaviti račun za skladiščenje v Sloveniji z obračunanim slovenski DDV?
Če pravilno razumem vaše vprašanje, sedaj prejemate storitev skladiščenja od davčnega zavezanca, ki v Sloveniji nima sedeža, ampak ima v Avstriji. Če je temu tako, je obračun DDV odvisen od tega, katero pravilo določanja kraja se uporabi, kar pa je odvisno od vrste storitve skladiščenja. Če gre za skladiščenje blaga, pri katerem je prejemniku določen del
nepremičnine dodeljen v izključno uporabo( tj. da je prostor, na katerem se blago skladišči, opredeljen, prejemniku poznan in dodeljen izključno za njegove potrebe med celotnim
trajanje pogodbe), potem se pri določanju kraja opravljanja teh storitev uporabi posebno pravilo iz 27. člena ZDDV-1 in bi se moral avstrijski izvajalec predhodno identificirati za namene DDV v Sloveniji. Če pa vaša družba nima nobene pravice dostopati do dela nepremičnine, kjer je skladiščeno vaše blago, ali da nepremičnina, v ali na kateri se to blago skladišči, ni osrednji in nepogrešljiv sestavni del opravljanja storitev, potem se pri določanju kraja uporabi splošno pravilo po prvem odstavku 25. člena ZDDV-1 in je pravilno, da DDV od te prejete storitve obračuna prejemnik (vaša družba) na podlagi samoobdavčitve. Prosim, preberite si poglavje 2.4.9. Pojasnil o pravilih EU glede kraja opravljanja storitev
na področju DDV za storitve, povezane z nepremičninami: povezava tukaj
Ali se lahko zahteva vračilo obračunanega tujega DDV za nočitve v tujini (na prejetem računu je tuj DDV): Belgija, Nemčija, Nizozemska, Francija? Ali lahko zahtevamo vračilo preko VIESA obrazec VATR-APP?
Slovenski davčni zavezanec vračilo pravilno obračunanega DDV druge države članice lahko v okviru lokalnih omejitev zahteva pod pravili Direktive Sveta 2008/9/ES z dne 12. februarja 2008 o podrobnih pravilih za vračilo davka na dodano vrednost, opredeljenih v Direktivi 2006/112/ES, davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v državi članici vračila, ampak v drugi državi članici, in sicer preko obrazca VATR-APP (eDavki).pri katerih nabavah je odbitek DDV omejen lahko preverite tukaj:
Družba ima nepremičnine katere oddajamo v najem zaposlenim
a) Nepremičnina je v Sloveniji. Prejemamo račune za elektriko, komunalo,...
Ali lahko zahtevamo vračilo vstopnega DDV po teh računih
b) Nepremičnina leži na Hrvaškem. Ker nimamo hrvaške davčne številke z nepremičnino na Hrvaškem upravlja hrvaška agencija.
Prav tako pa prejemamo račune za vodo, komunalo...
Kako je z hrvaškim DDV v tem primeru?
Odgovor pod a: lahko, če vaša družba vodi ločeno knjigovodstvo po 1. alineji prvega odstavka 105. člena PZDDV in če obratovalne stroške prezaračunavate v svojem imenu z obračunanim DDV ločeno od najemnine.
Odgovor pod b: če identifikacija za namene DDV na Hrvaškem ni bila potrebna, potem lahko pravilno obračunani hrvaški DDV zahtevate z obrazcem VATR-APP preko eDavkov, vendar pod pravili Direktive Sveta 2008/9/ES z dne 12. februarja 2008 o podrobnih pravilih za vračilo davka na dodano vrednost, opredeljenih v Direktivi 2006/112/ES, davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v državi članici vračila, ampak v drugi državi članici
Smo gospodarska družba zasebnega prava. Naš poslovni cilj je doseganje dobička. Na zaposlitveni rehabilitaciji imamo osebo. Zavodu za rehabilitacijo bomo izstavil račun za mentorstvo tej osebi. Smatramo, da bi se storitev lahko uvrščala pod oproščene dejavnosti na podlagi 6. točke 1. odstavka 42. člena. Glede na določbe 43. člena bi za omenjeno storitev obračunali DDV. Ali je tako prav?
Če se sklicujemo na oprostitev, ali moramo izračunavati odbitni delež?
Le na podlagi vsebine vprašanja se sicer lahko strinjam z vami, da je ta storitev obdavčena.
Podjetje decembra podari poslovnim partnerjem darila (čokolatini, vino, olje itd). Na darilih ni logotipa podjetja. Ali si lahko odbije DDV tudi, če podari hrano in pijačo, če izpolnjuje 7. člen ZDDV-1?
Zanima me tudi ali se gleda vrednost 20,00 evrov skupaj z DDV ali brez DDV, da ne preseže in bi lahko odbijal DDV?
Če nabavite to hrano in pijačo za namene podaritve, menim, da pravice do odbitka DDV nimate, za kar imam dva argumenta, in sicer 1. subjektivno menim, da davčni zavezanec, ki nabavi blago ne glede na vrednost, ne more uveljaviti odbitka DDV, če to blago ni namenjeno obdavčenim dobavam (tukaj se mnenja v stroki…
