Dobropis

Dobropisov računovodski standardi ne obravnavajo podrobneje, niti niso ti podrobneje obravnavani v okviru listin. Ne omenja ga niti PSR 1 – Knjigovodske listine. Pojmovnik računovodstva, financ in revizije pa o dobropisu pravi, da gre za odobritev konta, torej za knjižbo v dobro oziroma kreditno knjižbo. To je tista, ki je na desni strani (aktivnega) konta. Vsebinsko torej izraz dobropis za računovodske namene označuje le tehniko, s katero knjižimo poslovni dogodek. Izraz dobropis se v praksi običajno uporablja za tisto vrsto listine, s katero prodajalec kupcu zmanjša znesek, ki mi ga ta dolguje. Dobropis običajno popravlja račun, vendar ni mogoče enolično določiti, kako se naj izdan dobropis pripozna, saj je to odvisno od vsebine poslovnega dogodka, na katrega se ta nanaša.

Z dobropisom se torej popravlja nek poslovni dogodek, ki ga opredeljuje račun in ima glede knjiženja enak pomen, kot izdani račun. Priporočamo, da se na dobropis navede številka izdanega računa, na katerega se le ta nanaša. Pravzaprav je to obvezen podatke za zavezance za DDV in dobropise, ki se davčno potrjujejo po Zakonu o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR)

Običajno je dobropis izdan zaradi:

- vračil poškodovanega blaga, blaga s pretečenim rokom uporabe, blaga, ki ni skladen z naročilom,

- dodatno odobrenega popusta (npr. za plačilo v določenem roku),

- zaradi pomotoma previsoko obračunane cene blaga ali storitev

- matematičnih napak na računu, napačne navedbe popusta,

- napačno uporabljene davčne…