4.2.12 Dodatno pokojninsko zavarovanje
Kristinka Vuković Sonja Kermat Urška Juršev
Definicija
Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje je oblika dolgoročnega varčevanja na osebnih računih zavarovancev z namenom, da se jim ob dopolnitvi določene starosti ali v drugih primerih, določenih v pokojninskem načrtu, iz privarčevanih sredstev skupaj z donosi iz naložb, zagotovijo dodatne pokojnine ali druge z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določene pravice.
Glavne značilnosti prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja so naslednje:
- vanj se lahko vključijo samo zavarovanci oziroma uživalci pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
- gre za obliko zavarovanja z obročnim odplačevanjem premije,
- gre za obliko zavarovanja, pri katerem zavarovanec prevzema naložbeno tveganje z minimalnim zajamčenim izplačilom,
- proti plačilu premije krije plačilo dodatne starostne pokojnine poleg pokojnine, do katere je zavarovanec oziroma uživalec pravic upravičen na podlagi obveznega pokojninskega zavarovanja.
Sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja se je začel razvijati z ustanavljanjem izvajalcev ter odobritvami pokojninskih načrtov, ki so jih predložili v odobritev Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve izvajalci pokojninskih načrtov.
Vrste prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja:
- individualno zavarovanje – zavarovanje, v katerega se lahko vključi samostojno vsak posameznik, ki je zavarovanec ali uživalec pravic iz obveznega pokojninskega zavarovanja,
- kolektivno zavarovanje – zavarovanje, v katerega se vključijo posamezniki, ki so zavarovanci ali uživalci pravic iz obveznega pokojninskega zavarovanja, prek delodajalca, ki v celoti ali deloma financira pokojninski načrt.
Namen zakona je bil dati večji poudarek kolektivnemu zavarovanju, zato so tudi davčne olajšave večje kot pri individualnem zavarovanju.
Izvajalci dodatnega pokojninskega zavarovanja so skladno z zakonom o pokojninskem zavarovanju lahko naslednji izvajalci pokojninskih načrtov:
- pokojninski skladi, ki so lahko organizirani kot
- vzajemni pokojninski skladi (odprti ali zaprti) ali
- pokojninske družbe
- zavarovalnice, ki imajo dovoljenje za opravljanje poslov življenjskega zavarovanja.
RAČUNOVODSKI VIDIK
Računovodsko obravnavamo stroške dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki ga financira delodajalec skladno z določili 233.-239. člena ZPIZ-2, kot stroške dela. Evidentiramo jih v skupini kontov 472 – stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja in se v izkazu poslovnega izida podjetja izkazujejo med stroški dela.
Če se v dodatno pokojninsko zavarovanje vključujejo le posamezni zaposlenci individualno in delodajalec zanje samo nakazuje ob obračunu in izplačilu plač njihove individualne premije, se takšna individualna plačila zaposlencev računovodsko obravnavajo kot odtegljaji od neto plač in se evidentirajo na kontih skupine 282 – kratkoročne obveznosti v zvezi z odtegljaji od plač in nadomestil plač zaposlencem.
DAVČNI VIDIK
Financiranje pokojninskega načrta kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja je za delodajalce davčna olajšava skladno z 58. členom ZDDPO-2, če izpolnjujejo pogoje iz 233. člena ZPIZ-2. Davčno olajšavo lahko uveljavljajo tisti delodajalci, ki financirajo pokojninski načrt kolektivnega dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja za svoje zaposlene in so pristopili k pokojninskemu načrtu, ki je vpisan v register pokojninskih načrtov pri pristojnem davčnem uradu. Izvajalec…
