5.4.1.7 Dohodki iz naslova poslovodenja
Irena Kamenščak, univ. dipl. prav.
Dohodki iz poslovodenja so vezani na opravljanje poslovodne funkcije. Kdo šteje za poslovodno osebo določa Zakon o gospodarskih družbah. 10. člen ZGD-1 tako določa, da za poslovodstvo družbe štejejo organi ali osebe, ki so po tem zakonu ali po aktih družbe pooblaščeni, da vodijo njene posle. Za poslovodstvo se pri družbi z neomejeno odgovornostjo štejejo družbeniki in ob prenosu upravičenja za vodenje tretje osebe, pri komanditni družbi komplementarji in ob prenosu upravičenja za vodenje tretje osebe, pri delniški družbi uprava ali upravni odbor in pri družbi z omejeno odgovornostjo en ali več poslovodij. Na podlagi ZGD-1 prokuristi ne sodijo med poslovodne osebe, saj nimajo pooblastil za vodenje družbe, ampak so le njeni zastopniki. Pogodbo o poslovodenju družba s fizično osebo lahko sklene le v primeru, ko se fizična oseba kvalificira kot »poslovodna oseba«.
Dohodek izplačan na podlagi pogodbe o poslovodenju se za namene dohodninske obravnave uvršča med dohodke iz zaposlitve, ožje gledano pa med dohodke iz delovnega razmerja, kljub temu, da ne gre za delovno razmerje na podlagi ZDR-1. Za pravilno obravnavo poslovodnih oseb in dohodkov, ki jih prejmejo iz tega naslova, je potrebno paziti na pravilo 6. odstavka 35. člena ZDoh-2, ki določa, da se na podlagi ZDoh-2 za zaposlitev šteje tudi opravljanje dela oziroma storitev prokuristov in direktorjev ter opravljanje funkcije na podlagi imenovanja in izvolitve v državni ali drug organ. Ta določba kakršnekoli dohodke iz naslova opravljanja navedenih funkcij uvršča med dohodke iz zaposlitve – vedno, ne glede na to, na kakšni podlagi posameznik opravlja to funkcijo. Zaradi navedene določbe in pravila ZGD-1, ki določa, da je poslovodna oseba vedno lahko le fizična oseba, poslovodnih funkcij ni mogoče opravljati v okviru organizirane dejavnosti (npr. kot s. p. ali kot druga možna oblika družbe) oziroma se bodo dohodki iz naslova poslovodenja tudi v teh primerih vedno pripisali direktno fizični osebi in obravnavali po pravilih obdavčitve dohodka iz zaposlitve, oziroma ožje gledano dohodka iz delovnega razmerja. 1. točka 2. odstavka 37. člena ZDoh-2 namreč določa, da se za dohodek iz delovnega razmerja štejejo tudi dohodki, prejeti za vodenje ali vodenje in nadzor poslovnega subjekta, ki je pravna oseba, na podlagi poslovnega razmerja. Ta določba uvršča dohodke iz naslova poslovodenja med dohodke iz delovnega razmerja.
Pri izplačevanju dohodkov iz naslova poslovodenja tako v osnovi veljajo enaka pravila glede obračuna akontacije dohodnine kot pri vseh ostalih dohodkih iz delovnega razmerja. Potrebno je preveriti ali se izplačevalec dohodka šteje za glavnega ali drugega delodajalca in v odvisnosti od te okoliščine obračunati akontacijo dohodnine po veljavni dohodninski lestvici ali po 25 % dohodninski stopnji. Pravica do upoštevanja davčnih olajšav pa je seveda vezana na obračun akontacije dohodnine pri glavnem delodajalcu ter odvisna od tega ali se poslovodna…
