4.2.16 Društva
Kristinka Vuković Sonja Kermat Urška Juršev
PRAVNI VIDIK
Kaj je društvo
Društvo je pravna oseba. Je samostojno in nepridobitno združenje, ki ga ustanoviteljice oziroma ustanovitelji ustanovijo zaradi uresničevanja skupnih interesov. Društvo se ustanovi na podlagi Zakona o društvih ZDru-1.
Četudi zakon določa, da si društvo samo določi namen in cilje, dejavnost oziroma naloge ter način delovanja, pa mora društvo pri svojem delovanju spoštovati določbe ZDru-1 kot tudi vse ostale zakonodaje. Prva od takih temeljnih omejitev se nanaša na namen društva. Zakon določa, da namen ustanovitve in delovanja društva ni pridobivanje dobička, torej društva ni mogoče ustanavljati za opravljanje gospodarske dejavnosti, ki bi prinašala dobiček, ki bi se nato delil med člane. Osnovni namen društva je torej drug in širši: običajno zadovoljevanje širših kulturnih, športnih, socialnih, humanitarnih in drugih potreb članov. To pa še ne pomeni, da se društvo sploh ne bi smelo ukvarjati s pridobitno dejavnosti – sme se, vendar to ne sme biti prvi in osnovni cilj, temveč le kot dopolnitev nepridobitnim ciljem, prav tako pa je potrebno izpolnjevati zahteve zakona, da se presežke prihodkov nad odhodki iz vseh dejavnosti društva trajno namenja za uresničevanje namenov in ciljev društva ter da se jih ne deli med člane.
Pridobitna in nepridobitna dejavnost
Velikokrat zasledimo vprašanje, koliko odstotkov skupnih prihodkov smejo predstavljati prihodki iz pridobitne dejavnosti društva. Zakon ne govori ne o zneskih ne o deležih pridobitnih prihodkov, določa le, da namen ni pridobivanje dobička, torej mora biti vsaj del dejavnosti nepridobiten, v skrajnih razmerah vsaj en odstotek. Če torej društvo opravlja tudi pridobitno dejavnost, pa mora pri opravljanju te dejavnosti upoštevati vso zakonodajo in izpolnjevati vse pogoje kot tudi vsi drugi subjekti (npr. podjetja) pri opravljanju te dejavnosti. Pridobitno dejavnost mora društvo opredeliti v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti, jo zapisati v svojem temeljnem aktu ter priglasiti v register društev in Poslovni register.
Dodatno je treba opozoriti še na 24. in 25. člen zakona, ki določata:
- Pridobitna dejavnost mora biti določena v temeljnem aktu in mora biti povezana z namenom in cilji, kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva ter se lahko opravlja le v obsegu, potrebnem za uresničevanje namena in ciljev, oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti.
- Šteje se, da je pridobitna dejavnost povezana z namenom in cilji društva, če lahko neposredno pripomore k uresničevanju namena oziroma ciljev društva, pri čemer doprinos ni izključno v zagotavljanju prihodkov društva. Kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva se šteje tista pridobitna dejavnost, ki skupaj z nepridobitno dejavnostjo sestavlja določeno storitev ali dosežek oziroma zagotavlja boljšo izkoriščenost osnovnih sredstev društva.
- Za doseganje namena in ciljev lahko društvo ustanovi gospodarsko družbo ali poveri opravljanje pridobitne dejavnosti drugim osebam na temelju zakupne ali sorodne pogodbe.
- Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za uresničevanje svojega namena ter ciljev oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti, določene v temeljnem aktu. Društvo ne sme deliti svojega premoženja članom.
Omenjena omejitev glede namena in ciljev društva se torej nanaša na opravljanje pridobitne dejavnosti. Zakon pa vsebuje še prepoved takega namena društva, ki bi bil: nasilna sprememba ustavne ureditve, izvrševanje kaznivih dejanj ali spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti, razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti oziroma spodbujanje k nasilju ali vojni.
Registracija društva
Ustanovitev društva se vpiše v register društev, pogoj za ustanovitev je sprejetje temeljnega akta društva, ni pa predpisana ustanovitvena vloga ali ustanovni vložek kot tudi ne članarina. Oboje torej ustanovitelji in kasneje člani določajo prostovoljno. Register društev vodi Ministrstvo za notranje zadeve, zahtevo za registracijo se torej predloži na upravni enoti.
Odgovorni za finančno poslovanje
Društvo zastopa zastopnik društva (zakon določa, da ima društvo lahko tudi dva zastopnika), za katerega veljajo podobne (stroge) odgovornosti kot za poslovodjo družbe: za obveznosti društva odgovarjajo solidarno in z vsem svojim premoženjem tudi njegove odgovorne osebe, ki so v svojo korist ali korist koga drugega zmanjšale premoženje društva ali s preusmeritvijo poslovanja oziroma finančnih tokov na drugo obstoječo ali novoustanovljeno pravno osebo ali fizično osebo preprečile povečanje premoženja, čeprav so vedele, da društvo ne bo moglo poravnati obveznosti tretjim osebam. Odgovorne osebe odgovarjajo do višine oškodovanja društva, ki so ga povzročile s svojim ravnanjem. Omenimo naj še, da tudi za društva velja ZFPPIPP, torej načela finančnega poslovanja in skrbnega gospodarjenja, ukrepanja v primeru insolventnosti itd.
Notranji nadzor
Zbor članov se skliče najmanj enkrat letno, ko sprejme tudi letno poročilo. Zakon zahteva, da mora biti pred sprejemom letnega poročila na zboru članov opravljen notranji nadzor nad finančnim in materialnim poslovanjem društva. Po tem se torej društva razlikujejo od gospodarskih družb,…
