4.4.2 Inventura
Kristinka Vuković Sonja Kermat Urška Juršev
PRAVNI VIDIK
Namen popisa
Inventura oziroma popis je ukrep, s katerim se ugotavljajo dejanski podatki o sredstvih in obveznostih podjetja in tako zagotavlja čim bolj resničen in pošten prikaz stanja v poslovnih knjigah in izkazih. Namen popisa je torej ta, da knjigovodstvo svoja knjižna stanja uskladi z dejanskimi stanji. Vendar pa za izvedbo popisa ni odgovorno knjigovodstvo, pač pa poslovodstvo podjetja.
RAČUNOVODSKI VIDIK
ZGD
Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) v okviru poglavja o poslovnih knjigah in letnem poročilu določa, da je najmanj enkrat letno treba preveriti, ali se stanje posameznih aktivnih in pasivnih postavk v poslovnih knjigah ujema z dejanskim stanjem. Velike družbe lahko postavke preverijo tudi z uporabo priznanih matematično-statističnih metod, ki temeljijo na tehnikah vzorčenja in izražajo oceno, ki je dober približek fizičnemu popisu dejanskega stanja.
PSR 7
Med ukrepi za preverjanje zanesljivosti obračunskih podatkov je tudi popis (inventura) sredstev in dolgov, s katerimi je treba uskladiti podatke, da bi ustrezali dejanskemu stanju. PSR 7 – Računovodsko nadziranje torej določa, da se promet v glavni knjigi in dnevniku ter stanje v glavni knjigi in pomožnih poslovnih knjigah uskladita pred sestavitvijo letnih obračunov in popisom. Stanje sredstev in dolgov po poslovnih knjigah se najmanj enkrat na leto uskladi z dejanskim stanjem, ugotovljenim pri popisu.
Čas popisa
Organizacija praviloma popiše sredstva in dolgove na koncu ali čim bliže koncu poslovnega leta. Lahko sklene, da se knjige, filmi, fotografije, arhivsko gradivo, kulturni spomeniki, predmeti muzejske vrednosti, likovne umetnine ter predmeti, ki so posebej zavarovani kot naravne in druge znamenitosti, ne popisujejo vsako leto, vendar obdobje med zaporednima popisoma ne sme biti daljše od petih let. Organizacija lahko določi, katera sredstva se popisujejo tudi med letom.
Bilanca stanja
Letna obračunska bilanca stanja se sestavi po uskladitvi postavk v poslovnih razvidih z ugotovitvami pri popisu sredstev in obveznosti do njihovih virov ob predpostavki, da gre za delujočo organizacijo, določa SRS2016 20.23..
Oslabitev zalog
Popis mora biti tako količinski kot tudi vrednostni. Če knjigovodska vrednost presega čisto iztržljivo vrednost zalog, jo je treba odpisati (oslabiti) do čiste iztržljive vrednosti. Vrednost zalog ni v celoti nadomestljiva, če so zaloge poškodovane, če so v celoti ali delno zastarele ali če se njihove prodajne cene znižajo. Zaloge je treba v celoti odpisati, če je njihova prodaja za vedno ustavljena ali uporaba prepovedana.
Prevrednotovanje terjatev
V skladu z SRS2016 5 – Terjatve, se opravi na koncu poslovnega leta ali med njim. Pojavi se predvsem kot prevrednotenje terjatev zaradi njihove oslabitve ali zaradi odprave njihove oslabitve. Popravki vrednosti zmanjšujejo knjigovodsko vrednost terjatve in povečujejo prevrednotovalne odhodke. Na koncu leta se preostali saldo popravka vrednosti uskladi z utemeljeno vrednostjo še ne poravnanih terjatev in se ustrezno poveča ali zmanjša.
DAVČNI VIDIK
DDV
Z vidika davka na dodano vrednost moramo biti pri likvidaciji popisnih razlik pozorni na 7. člen Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), ki določa uporabo blaga za neposlovne namene in na 39. člen ZDDV-1, ki postavlja pogoje za popravek davčne osnove v primeru popravka (zmanjšanja) vrednosti terjatev.
Za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, se šteje tudi uporaba blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca, za zasebne namene ali za…
