Izvoz

4.4.7 Izvoz

Kristinka Vuković Sonja Kermat Urška Juršev

Definicija

Odkar je Slovenija postala članica Evropske unije, se za davčne namene šteje za izvoz le tisti iznos proizvodov ali blaga v tujino, ko blago zapusti ozemlje Evropske Unije. Izjema so tretja ozemlja, ki so sicer del državnega ozemlja članice Unije, niso pa njen sestavni del za namene obračuna DDV (na primer: Livigno v Italijanski republiki, otok Heligoland v Zvezni republiki Nemčiji, itd.) in se za dobave na ta ozemlja upoštevajo predpisi, ki veljajo za izvoz. Širše gledano pa izvoz zajema tudi dobave blaga v druge države članice Unije, tako da v sklopu tega članka obravnavamo vso prodajo blaga v tujino.

RAČUNOVODSKI VIDIK

Terjatve

V skladu s Slovenskim računovodskim standardom 5 – Terjatve, se terjatve razčlenjujejo na tiste, ki se nanašajo na stranke v državi (konto 120), in na tiste, ki se nanašajo na stranke v tujini (konto 121).

Tečajne razlike

Terjatve, izražene v tuji valuti, se na dan bilance stanja preračunajo v domačo valuto. Povečanje terjatev povečuje finančne prihodke (konto 776 ali 777), zmanjšanje terjatev pa povečuje finančne odhodke (konto 746).

DAVČNI VIDIK

• Dokončni izvoz

Izvozni postopek omogoča, da skupnostno blago zapusti carinsko območje Skupnosti. Pri blagovni carinski izpostavi je potrebno vložiti pisno carinsko deklaracijo na predpisanem obrazcu – EUL (enotna upravna listina). Carinski deklaraciji se priložijo tudi vsi predpisani dokumenti (npr. račun, prevozne listine, izvozno dovoljenje za kmetijsko blago). Izvozna deklaracija se vloži pri krajevno pristojnem carinskem uradu, kjer ima izvoznik blaga svoj sedež, ali na kraju, kjer je blago zapakirano ali naloženo za izvoz. Izvoznik je oseba, za račun katere je bila vložena carinska deklaracija in je v trenutku sprejema deklaracije lastnik blaga ali ima podobno pravico razpolaganja z blagom.

DDV

Izvoženo blago je v skladu z 52. členom Zakona o davku na dodano vrednost oproščeno plačila davka na dodano vrednost, kar izvoznik dokaže z izvozno deklaracijo, na kateri je potrjen izstop blaga.

• Začasni izvoz

Carinski organi odobrijo postopek začasnega izvoza, kadar je blago namenjeno ponovnemu uvozu. Postopek se lahko odobri z ustnim deklariranjem, pisno deklaracijo ali z zvezkom ATA. Pri blagovni carinski izpostavi je potrebno vložiti pisno carinsko deklaracijo in ji priložiti tudi vse predpisane dokumente. V primeru, da se blago ustno deklarira, ali je vrednost blaga manjša od 3000 EUR, ali se blago začasno izvaža z zvezkom ATA, lahko postopek odobri carinska izpostava izstopa s carinskega območja Skupnosti.

Blago je potrebno ponovno uvoziti v roku, ki so ga odobrili carinski organi ali najkasneje v treh letih v nespremenjenem stanju pod pogojem, da se lahko dokaže istovetnost blaga.

• Pasivno oplemenitenje

Postopek pasivnega oplemenitenja omogoča, da se skupnostno blago začasno izvozi s carinskega območja Skupnosti, da se na njem izvedejo operacije oplemenitenja oz. popravila. Oplemeniteno blago se ponovno uvozi in sprosti v prost promet s popolno ali delno oprostitvijo uvoznih dajatev. Za izvajanje postopka je potrebno dovoljenje carinskih organov.

Zahtevek za postopek pasivnega oplemenitenja se vloži pri carinskem organu, pristojnem za kraj, kjer se nahaja blago, ki bo deklarirano za začasni izvoz. Zahtevek se vloži na predpisanem…