Danes je 27.12.2024

Input:

Izvršba

24.1.2024, , Vir: Verlag DashöferČas branja: 38 minut

4.4.8 Izvršba

Kristinka Vuković Sonja Kermat Urška Juršev, Boštjan J. Turk

Izvršba je pravno zelo regulirana, saj gre za poseg v premoženje ali sredstva. Da ravnanje z njim poteka skladno, je potrebno upoštevati pravni red, ki je predstavljen v PRAVNEM VIDIKU članka. Temu sledi DAVČNI VIDIK, poslovni dogodek izvršbe pa je prikazan v PRIMERIH KNJIŽENJ.

Novosti vezane na PRAVNI VIDIK izvirajo iz Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1D), objavljenem v U.l. RS, številka 114/2023, z 15. 11. 2023, dopolnitve v članek v skladu s spremembo zakona je vnesel Boštjan J. Turk. Najdete jih pod PRAVNI VIDIK in so označene z grafičnim znakom za opozorilo (!).

PRAVNI VIDIK

136. člen ZDR-1

(zadrževanje in pobot izplačila plače)

Delodajalec lahko zadrži izplačevanje plače, povračila stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov delavcu samo v zakonsko določenih primerih. Vsa določila pogodbe o zaposlitvi, ki določajo druge načine zadrževanja izplačila, so neveljavna.

Delodajalec lahko zakonito zadrži plačo delavcu v primeru, ko ima veljaven izvršilni naslov, kot na primer sklep o izvršbi ali davčno izvršbo, ki ga izda pristojno sodišče. Takšno zadržanje plače mora biti v skladu z določbami Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). V primerih, ko obstaja pravna podlaga za zadrževanje plače, je delodajalcu dovoljeno izvršiti zadržanje in uporabiti sredstva za izpolnitev pravnih obveznosti delavca, kot je na primer plačilo preživnine.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) natančno določa, v katerih primerih lahko delodajalec zadrži izplačevanje plače delavcu. To se lahko zgodi le v skladu z zakonskimi določbami, na primer na podlagi sklepa o izvršbi ali davčne izvršbe. Druge dogovorjene metode zadrževanja plače v pogodbi o zaposlitvi so nične, enako velja za kakršnekoli dogovore med delavcem in delodajalcem glede odtegljajev od plače.

Poleg tega Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) ureja tudi pobot plače. Pobot se lahko uporabi, če delodajalec, ki mora izplačati plačo delavcu, hkrati tudi sam ima terjatev do delavca. Na primer, če je delodajalec dolžan izplačati regres do določenega datuma, vendar se pogodba o zaposlitvi prekine pred tem rokom, lahko pride do pobotanja, če delodajalec ima terjatev do delavca.

Pobot plače je v praksi pogostejši od zadrževanja plače, vendar mora delodajalec za izvedbo pobotanja pridobiti pisno soglasje delavca, kot določa 136. člen ZDR-1. Brez tega soglasja inšpektor za delo lahko izreče globo delodajalcu v višini do 20.000 EUR ali do 8.000 EUR v primeru manjšega delodajalca, v skladu s 217. členom ZDR-1.

Delodajalec lahko zadrži izplačevanje plače delavcu le v zakonsko določenih primerih. To vključuje situacije, kjer ima delodajalec veljaven izvršilni naslov, na primer sklep o izvršbi ali davčno izvršbo. Zadržanje plače mora biti vedno v skladu z določbami Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), in dogovorjene metode zadrževanja v pogodbi o zaposlitvi, ki niso v skladu z zakonom, so nične. Delodajalec ne sme zadržati plače brez ustrezne pravne podlage. Na primer, če delavec dolguje preživnino in sodišče izda sklep o izvršbi, ki vključuje tudi zadržanje dela njegove plače za namen poplačila preživnine, lahko delodajalec zadrži ustrezni znesek plače. Ta postopek je v skladu z zakonskimi določbami in izvršilnim naslovom ter omogoča, da se del plače zadrži za izpolnitev pravno določene obveznosti delavca. Pomembno je, da takšen poseg v plačo delavca temelji na zakonu in veljavnem izvršilnem naslovu.

PRIMER POBOTA: Recimo, delodajalec je bil dolžan izplačati regres delavcu do 30. junija v višini 1000 EUR. Sredi avgusta pa se skleneta delavec in delodajalec strinjala o sporazumnem prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Ker delavec zaradi prekinitve ni upravičen do celotnega letnega regresa, ampak le za 7 mesecev, je prejel regres neupravičeno za celotno obdobje. Hkrati pa mu delodajalec dolguje plačo za mesec avgust. V tem primeru lahko delodajalec zahteva vrnitev dela regresa od delavca, vendar se ta terjatev lahko pobota pri izplačilu plače za mesec avgust, vendar le, če delavec poda pisno soglasje za pobot.

Vsi prejemki, izplačani dolžniku na podlagi zakonov, ki urejajo interventne ukrepe zaradi epidemije, razen prejemkov, ki predstavljajo nadomestilo plače, so izvzeti iz izvršbe po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (92. člen ZIUZEOP, ki velja od 30.12.2021).

Glede na pretekli ZIUZEOP (Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19) je ZZUOOP (Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19) prinesel pomembne spremembe glede izvršb, ki so zlasti odražene v spremembah določb Zakona o izvršbi in zavarovanju. Ključna sprememba se nanaša na 92. člen ZIUZEOP, ki se nanaša na izvzetje prejemkov iz izvršbe - ZZUOOP je to določbo spremenil, tako da je od 30. decembra 2021 dalje izvzel vse prejemke dolžnika na podlagi zakonov, ki urejajo interventne ukrepe zaradi epidemije, iz postopkov izvršbe, razen nadomestil plače. To vključuje mesečni temeljni dohodek in povračilo izgubljenega dohodka. S tem je uvedel dodatno zaščito pred izvršbo za določene prejemnike v času epidemije.

Mesečni temeljni dohodek in povračilo izgubljenega dohodka, prejeta v skladu z interventnim zakonom (ZZUOOP), nista izvzeta iz postopka izvršbe, kot je veljalo pod prejšnjim zakonom ZIUZEOP. Slednji je določal, da so bili prejemki na podlagi zakonov o interventnih ukrepih zaradi epidemije izvzeti iz izvršbe, razen nadomestil plače, vendar so ti začasni ukrepi veljali le do 31. maja 2020.

ZIUZEOP je namreč v prvem odstavku 92. člena izrecno določal, da so vsi prejemki, izplačani dolžniku na podlagi zakonov, ki urejajo interventne ukrepe zaradi epidemije, razen prejemkov, ki predstavljajo nadomestilo plače, izvzeti iz izvršbe po ZIZ in iz davčne izvršbe po ZDavP-2. Posebna pravila glede izvzetja prejemkov iz izvršbe iz omenjenega 92. člena so umeščena v 19. poglavje ZIUZEOP. Trajanje izpostavljenih začasnih ukrepov iz 19. in 20. poglavja ZIUZEOP je bilo časovno omejeno. Ukrepi iz tega dela zakona ter iz aktov, sprejetih na njegovi podlagi, so veljali od 13. 3. 2020 do 31. 5. 2020, če ta zakon ne določa drugače (prvi odstavek 20. člena ZIUZEOP).

ZZUOOP ne vsebuje posebnih izjem ali pravil o izvzetju prejemkov iz izvršbe, zato lahko pride do izvršbe na mesečni temeljni dohodek ali povračilo izgubljenega dohodka v skladu z določbami ZIZ ali ZDavP-2 za tekoči mesec.

V skladu z 93. členom ZIUZEOP se v izvršilnih postopkih, ki tečejo po ZIZ, odloži izvršba, razen če gre za nujne zadeve, o katerih sodišče odloča tudi v času epidemije, ali če gre za izvršbo zaradi izterjave terjatev iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal. V postopkih davčne izvršbe, ki tečejo po ZDavP-2, se zadrži davčna izvršba.

93. člen ZIUZEOP (Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19) se nanaša na odlog izvršbe v izvršilnih postopkih, ki potekajo po ZIZ (Zakon o izvršbi in zavarovanju). Ta odlog je bil prvotno uveden s ciljem omiliti finančne težave dolžnikov med epidemijo. Vendar je kasnejši zakon, ZIUPOPDVE, določil pogoje za odpravo tega odloga in s tem ponovno omogočil izvršbo v določenih situacijah, ki so natančno opredeljene v tem zakonu. Tako je povezava med 93. členom ZIUZEOP in ZIZ v tem, da urejajo področje izvršb in odloga izvršbe v kontekstu ukrepov zaradi epidemije COVID-19.

Besedilo 93. člena ZIUZEOP določa odlog izvršbe v izvršilnih postopkih po ZIZ (Zakon o izvršbi in zavarovanju). Odlog velja za večino primerov, vendar so