Vsebino celotne on-line klepetalnice v pdf obliki si lahko naložite tukaj.
Kakšen strošek predstavlja nakup zemljišča, amortizira se ne, to je naložba.
Menim, da so vsi trenutni izdatki povezani z bodočo investicijo. Kot osnovno sredstvo ne morete smatrati samo vrednost gradbenih del, temveč vse kar je povezano, da se gradbena dela sploh lahko pričnejo: priprava terena - zemljišča za gradnjo; vsi projekti/elaborati, ki so potrebni za pridobitev gradbenega dovoljenja, gradbeno dovoljenje, uporabno dovoljenje itd.. Brez projektne dokumentacije ni gradbenega objekta, kar pomeni, da je ta izdatek vključen v nabavno vrednost zgradbe. Do dokončanja nepremičnine vam to predstavlja investicijo/zgradbo v izgradnji (konto 027). Tudi izdatek/strošek, ki ga navajate kot strošek zemljišča, je povezan z gradnjo objekta. Le tisti izdatki, ki so nastali izključno zaradi nakupa zemljišča, so sestavni del nabavne vrednosti zemljišča (izdatki za geodete, če ste zemljišče ponovno izmerili. ....).
Pod kakšen strošek se knjiži akontacija dohodnine, plačana v Sloveniji, za detaširane delavce, ker niso bili priloženi KIDO obrazci oprostitev za nerezidente. Izplačila neto plače ni v Sloveniji, ampak v podružnici v tujini? Kam gre ta strošek v IPI?
Menim, da je davčno gledano takšna plača obračunana takole: Osnovna plača kot če bi delal v Sloveniji; Vsi prispevki iz in na, dohodnina, davek na IP; Bonitete: Vsi prispevki iz in na, dohodnina (brez IP); Dodatek (50 % plače, odvisno od države); Samo dohodnina (brez prispevkov in davka na IP). Za takšne delavce je potrebno izpolniti REK obrazec in izpolniti rubrike: 102 in 103. Posebej je potrebno oddati tudi obračun davka na IP. Plače teh delavcev ne upoštevamo pri obrazcu 1- ZAP/M.
Davčni zavezanec v Sloveniji opravi storitev za fizično osebo:
- 1.primer: davčni zavezanec v Sloveniji opravi storitev za pravno osebo
- 2.primer: za Anglijo.
Prosim za klavzulo ki jo je potrebno navesti na izdanem računu. Menim, da gre v obeh primerih za samoobdavčitev.
Samo predvidevam, da mislite na DDV klavzule:
- uporaba predpisane davčne stopnje (22 % ali 9,5 %)
- isto kot pod 1 3. DDV ni obračunan skladno z določili 25. člena ZDDV-1.
Slovensko podjetje ima v Avstriji odprto podružnico. Iz te podružnice izdaja račune za opravljeno delo (storitev). Ali gredo te izdane fakture v knjigo DDV v Sloveniji?
Menim, da ne. Če analogno apliciram 6. člen ZDDPO-2 in če je avstrijska zakonodajo podobna velja, da se za poslovno enoto nerezidenta šteje med drugim tudi podružnica.
V poslovnih knjigah d.o.o. imamo NOS zemljišče. Cenilec nam je v novembru vrednost ocenil zelo nizko, kar bi pomenilo visoke odhodke, posledično pa bi iz dobička 40.000 EUR padli v izgubo. S tem bi se nam zmanjšala tudi bonitetna ocena. Ali lahko zemljišče slabimo le delno, npr. v naslednjih 5 letih po enakem odstotku, v skupnem pa do višine, ki jo je ocenil cenilec?
Po določilih SRS je oslabitev obvezna, okrepitev pa dopustna.
Slovenski d.o.o. ima v Avstriji odprto podružnico. V Avstriji podružnica nima ID za DDV. Avstrijska podružnica je prejela račun od davčnega zavezanca iz Avstrije, ki je kot podizvajalec opravil storitev: napeljava cevi za razne medije (plin, para) in varjenje teh cevi v različni industriji. Gre za izdelavo strojnih industrijskih inštalacij. Na prejetem računu je navedena avstrijska davčna številka izdajatelja računa oziroma izvajalca storitve (ki je podizvajalec), prejemnik računa je Podružnica v Avstriji (naslov podružnice), ID za DDV kupca je pa navedena slovenska davčna števila (ker podružnica nima AT številke). Člen oprostitve na prejeti fakturi je podoben kot naš 76. člen. Je pravilno, da se za…