4.4.14 Konsignacija in komisija
Kristinka Vuković Sonja Kermat Urška Juršev
Konsignacijska oziroma komisijska prodaja je prodaja v svojem imenu za tuj račun. Izraz komisijska prodaja uporabljamo kadar sta obe stranki iz Slovenije, izraz konsignacija pa kadar gre za poslovanje, pri katerih sodelujejo tujci. Oba izraza se v praksi uporabljata enakovredno za pravne posle, ki jih v skladu z 788. členom Obligacijskega zakonika skleneta komisionar in komitent. Ločimo nakupno in prodajno komisijo. S komisijsko pogodbo se komisionar zavezuje, da bo za plačilo (provizijo) v svojem imenu na račun komitenta opravil enega ali več poslov, ki mu jih je zaupal komitent. Komisionar ima pravico do plačila, tudi če ni bilo dogovorjeno.
Na podlagi komisijske pogodbe prevzema komisionar pogodbeno obveznost, da bo v svojem imenu na račun komitenta opravil enega ali več poslov, ki mu jih je komitent s to pogodbo zaupal, med tem ko se komitent po drugi strani zavezuje, da bo komisionarju izplačal določeno plačilo oziroma provizijo. Bistveno pri tem poslu je, da prevzema komisionar pogodbeno obveznost, hkrati pa je tudi pooblaščen, da na podlagi tako sklenjene pogodbe opravi enega ali več poslov v svojem imenu na račun komitenta. V praksi se komisionar najpogosteje zavezuje v svojem imenu na račun komitenta skleniti neko pogodbo blagovnega prometa. Lahko pa je tudi pooblaščen, da opravlja druga pravna dejanja, ne le sklepanje pogodb.
Komisionar mora hraniti zaupano blago kot dober gospodarstvenik. Odgovoren je tudi za naključno uničenje ali poškodbo blaga, če ga ni zavaroval, čeprav bi ga bil po naročilu moral. Komisionar mora tedaj, ko od prevoznika prevzame blago, ki mu ga je poslal komitent, ugotoviti njegovo stanje in komitenta nemudoma sporočiti dan prispetja blaga ter vidne poškodbe ali primanjkljaj, sicer odgovarja za morebitno škodo, ki zaradi te opustitve nastane za komitenta. Komisionar mora dati račun o opravljenem poslu brez nepotrebnega odlašanja. Komitentu mora izročiti vse, kar je prejel iz posla, ki ga je zanj opravil. Komitent je dolžan plačati komisionarju provizijo, ko je posel, ki ga je opravil komisionar, izvršen. Če se posel izvršuje postopoma, lahko komisionar zahteva sorazmeren del plačila po vsaki delni izpolnitvi.
RAČUNOVODSKI VIDIK
Za knjigovodske evidence konsignacijske oziroma komisijske prodaje je pomembno predvsem naslednje:
-
proizvode oziroma blago, ki je v taki prodaji, izkazuje lastnik med svojimi sredstvi, dokler ne dobi sporočila o prodaji,
-
pri prodajalcu (konsignatarju oziroma komisionarju) se proizvodi oziroma blago, prevzeto v konsignacijsko oziroma komisijsko prodajo, vodijo izvenbilančno,
-
pri prodaji se vzpostavi dolžniško-upniško razmerje med lastnikom blaga (“principalom“) in konsignatarjem oziroma komisionarjem,
-
pri prodaji se razbremeni zaloga pri lastniku in v zunajbilančni evidenci pri konsignatarju oziroma komisoinarju.
V praksi se pogosto pojavljajo primeri, ko proizvajalna, trgovska in druga podjetja ne izvažajo in uvažajo sama, temveč to za njihov račun delajo specializirana podjetja, ki se ukvarjajo z izvozom in uvozom. Tudi takšni posli se obravnavajo kot komisijski posli in zahtevajo posebno tehniko knjiženja takšnih poslovnih dogodkov.
Poznamo pa tudi tako imenovano prodajo na odpoklic, ki je po načinu prevzemanja blaga v prodajo zelo podobna konsignacijski prodaji oziroma komisijski prodaji. O prodaji na odpoklic govorimo takrat, ko se trgovec in dobavitelj (proizvajalec, uvoznik ali drug trgovec) dogovorita, da bo trgovec sprejel dobaviteljevo blago v prodajo, vendar ga bo odkupil le, če bo zanj našel kupca. Trgovec pri prodaji prevzetega blaga nastopa v svojem imenu in za svoj račun, torej ga obravnava enako kot drugo blago in temu ustrezno vodi knjigovodske evidence, ki se razlikujejo od evidenc pri konsignacijski oziroma komisijski prodaji. S pogodbo o prodaji na odpoklic se tudi določi, kako pogosto je trgovec dolžan obveščati dobavitelja, koliko prevzetega blaga je prodal. Na podlagi takšnega poročila nato dobavitelj zaračuna blago trgovcu.
Tudi pri prodaji na odpoklic dobavitelj prenese zaloge blaga, ki jih je dal v prodajo, med zaloge v tujem skladišču (na kontu 631 ali 661), trgovec pa vodi prejete zaloge v izvenbilančni evidenci. Na dogovorjeni dan sestavi trgovec poročilo o prodanem blagu. Na podlagi tega poročila trgovec prenese blago iz izvenbilančnih evidenc med svoje zaloge ter prizna dobavitelja za prevzeto in nezaračunano blago. Ker je blago že prodano, trgovec takoj zmanjša zaloge blaga v breme nabavne vrednosti prodanega blaga.
Zaradi tega je potrebna natančna presoja vsebine pogodbe ne glede na njen naslov, saj je od tega odvisen način vodenja knjigovodskih evidenc.
Pri konsignacijski ali komisijski prodaji, pri kateri se prejemnik zaveže prodati blago v izročiteljevem imenu, se prihodki pripoznajo, ko prejemnik proda blago komu drugemu. (Slovenski računovodski standard 15.52)
Komisijska in konsignacijska obravnava se računovodsko obravnavata enako. Prav tako se računovodsko enako obravnavajo poslovni dohodki, ki so povezani s prodajo na odpoklic.
Pravila pripoznavanja prihodkov določa Slovenski računovodski standard 15 (2019) – Prihodki.
Organizacija za presojo, ali je prenesla obvladovanje nad sredstvom na kupca, upošteva kazalce prenosa obvladovanja, ki med drugim vključujejo naslednje:
a) Organizacija ima trenutno pravico do plačila za blago ali storitve.
b) Kupec ima lastninsko pravico do sredstva – lastninska pravica lahko kaže, katera pogodbena stranka lahko usmerja uporabo in pridobi praktično vse preostale koristi sredstva ali omeji dostop drugih podjetij do teh koristi. Zato lahko prenos lastninske pravice do sredstva kaže, da je kupec pridobil obvladovanje sredstva. Če pa organizacija obdrži lastninsko pravico izključno kot zaščito pred neplačilom kupca, ta lastninska pravica kupcu ne bi preprečevala pridobitve obvladovanja sredstva.
c) Organizacija je prenesla fizično posedovanje sredstva – fizično posedovanje sredstva s strani kupca lahko kaže, da kupec lahko usmerja uporabo in pridobi praktično vse preostale koristi sredstva ali omeji dostop drugih podjetij do teh koristi. Vendar fizično posedovanje ne sovpada nujno z obvladovanjem sredstva. Na primer, v okviru nekaterih pogodb o ponovnem nakupu in nekaterih dogovorov o konsignaciji lahko kupec ali prejemnik fizično poseduje sredstvo, ki ga obvladuje organizacija. Nasprotno lahko v okviru nekaterih dogovorov po načelu zaračunaj in zadrži organizacija fizično poseduje sredstvo, ki ga obvladuje kupec.
č) Kupec prevzame pomembna tveganja in koristi na osnovi lastništva sredstva – prenos pomembnih tveganj in koristi lastništva sredstva na kupca lahko kaže, da je kupec pridobil možnost neposredne uporabe in pridobitve praktično vseh preostalih koristi sredstva.
… 