4.2.2.1 Kratkoročne časovne razmejitve (primeri knjiženja po SRS 2024)
dr. Lidija Robnik
Oglejte si tudi članek Časovne razmejitve ter SRS 15 (primeri knjiženja po SRS 2024). Dodatno si vidike časovnih razmejitev oglejte v arhivskem članku Časovne razmejitve.
V skladu s Slovenskim računovodskim standardom 11 (dalje SRS 11 2024) poznamo kratkoročne časovne razmejitve, ki jih delimo na aktivne in pasivne časovne razmejitve.
Aktivne časovne razmejitve (dalje AČR) zajemajo odložene stroške oziroma odložene odhodke ter nezaračunane prihodke, ki se izkazujejo posebej in razčlenjujejo na pomembnejše vrste, medtem ko pasivne časovne razmejitve (dalje PČR) zajemajo vnaprej vračunane stroške oziroma vnaprej vračunane odhodke in odložene prihodke, ki se izkazujejo posebej in razčlenjujejo na pomembnejše vrste.
Kratkoročne časovne razmejitve so terjatve, druga sredstva in obveznosti, ki se bodo po predvidevanjih pojavile v letu dni.
Tipične AČR so:
- za več mesecev vnaprej plačane najemnine, zavarovalne premije, izobraževanja, naročnine ipd.,
- mednje spadajo tudi nezaračunani prihodki.
Kratkoročne časovne razmejitve so terjatve in druga sredstva in obveznosti, ki se bodo po predvidevanjih pojavile v letu dni in katerih nastanek je verjeten, velikost je zanesljivo ocenjena, terjatve in obveznosti se nanašajo na znane ali še ne znane pravne oziroma fizične osebe, do katerih bodo tedaj nastale prave terjatve in dolgovi, s sredstvi pa so mišljeni proizvodi ali storitve, ki jih bodo bremenile.
Kratkoročno odloženi stroški oziroma kratkoročno odloženi odhodki nastajajo tudi ob nabavi določenih storitev, ob zmanjšanju zalog zaradi okvar, razsipa, kala in loma ter v drugih primerih.
Kratkoročno nezaračunani prihodki
Kratkoročno nezaračunani prihodki so zneski, ki se v poslovnem izidu utemeljeno upoštevajo kot prihodki, za katere do njihovega pripoznanja še…
