Danes je 21.12.2024

Input:

Lizing

8.11.2021, , Vir: Verlag DashöferČas branja: 33 minut

4.4.22 Lizing

Kristinka Vuković Sonja Kermat Urška Juršev

Definicija

Lizing ali najem je oblika financiranja nakupa oziroma najema, običajno sredstev večjih vrednosti, ki kupcu omogoča, da plačuje za sredstvo v obrokih na določeno obdobje.

Vrste lizinga

Poznamo dve vrsti lizinga, in sicer finančni in poslovni lizing oziroma najem. S spremenjenimi Slovenskimi računovodskimi standardi pa so se z letom 2019 poenotila pravila evidentiranja najemov in tako ločevanje najemov na finančne in poslovne ni več tako pomembno. Pri najemu je bistveno, da najemnik pridobiva gospodarske koristi iz pravice do uporabe v najem vzetega sredstva, in to v zameno za obveznost plačila za to pravico.

RAČUNOVODSKI VIDIK

V skladu s spremenjenimi Slovenskimi računovodskimi standardi pa se od 1. 1. 2019 naprej najemi pri najemojemalcu ne bodo več evidentirali različno, glede na to, ali gre za poslovni ali finančni najem, ampak se bodo vsi najemi, ki izpolnjujejo določene pogoje, knjižili kot dolgoročna sredstva na aktivi in kot obveznosti iz najema v pasivi. Med stroški oziroma odhodki pa se ne bodo več knjižile najemnine, temveč amortizacija in obresti. Glede evidentiranja najemov pri najemodajalcu pa ni sprememb.

Izjema so lahko kratkoročni najemi (do enega leta) in najemi manjših vrednosti, katerih vrednost po Slovenskem računovodskem standardu znaša do 10.000 evrov, pri čemer se upošteva vrednost novega sredstva, ki je predmet najema. V teh primerih podjetje lahko še naprej pripozna stroške najemnin in ne evidentira sredstva med osnovnimi sredstvi.

Prav tako pa ne rabi najeme evidentirati po novem organizacija, ki po določbah zakona, ki ureja gospodarske družbe, velja za mikro ali majhno družbo, ali organizacija najemnica, ustanovljena v skladu z drugimi predpisi, ki dosega enako velikost, kot velja za mikro ali majhno družbo. Le-ta se lahko odloči, da poslovnih najemov ne pripoznava kot sredstva, ampak pripozna najemnine, povezane s temi najemi, kot odhodke na podlagi enakomerne časovne metode skozi celotno trajanje najema ali na kakšni drugi sistematični podlagi, ki najbolje odraža vzorec najemnikove koristi.

Začetno pripoznanje

Organizacija ob sklenitvi pogodbe oceni, ali gre za najemno pogodbo oziroma ali pogodba vsebuje najem. Pogodba je najemna pogodba oziroma vsebuje najem, če se z njo prenaša pravica do obvladovanja uporabe identificiranega sredstva za določeno obdobje v zameno za nadomestilo. Organizacija pri ocenjevanju, ali se s pogodbo za določeno obdobje prenaša pravica do uporabe identificiranega sredstva, oceni, ali ima stranka v celotnem obdobju uporabe hkrati:

a) pravico pridobiti vse pomembne gospodarske koristi od uporabe identificiranega sredstva in

b) pravico usmerjati uporabo identificiranega sredstva.

Sredstvo običajno velja za identificirano, če je izrecno določeno v pogodbi. Lahko pa se identificira tudi tako, da se implicitno določi takrat, ko ga stranka dobi v uporabo. Stranka nima pravice do uporabe identificiranega sredstva, če ima dobavitelj skozi celotno obdobje uporabe materialno pravico do zamenjave sredstva, kar pomeni, da ima dejansko možnost zamenjave alternativnih sredstev skozi celotno obdobje uporabe in bi pri tem imel tudi gospodarsko korist.

Če trajanje najema v pogodbi ni natančno določeno oziroma je predvidena možnost predčasne prekinitve najema ali podaljšanja najema, se upošteva tisto obdobje, za katero organizacija oceni, da je najbolj verjetno. (Slovenski računovodski standard 1.27)

Najemnik na datum začetka najema pripozna opredmeteno osnovno sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, in obveznost iz najema. Opredmeteno osnovno sredstvo, pridobljeno na podlagi najema, je sestavni del opredmetenih osnovnih sredstev najemojemalca, vendar se izkazuje ločeno od drugih istovrstnih opredmetenih osnovnih sredstev. Njegova nabavna vrednost zajema:

a) znesek začetnega merjenja obveznosti iz najema;

b) plačila najemnine, ki so bila izvedena na datum začetka najema ali pred njim, zmanjšana za prejete spodbude za najem;

c) začetne neposredne stroške;

č) oceno stroškov, ki bodo nastali najemniku pri demontaži ali odstranitvi sredstva, ki je predmet najema, obnovitvi mesta, na katerem se nahaja, ali vrnitvi sredstva, ki je predmet najema, v stanje, kot ga zahtevajo pogoji najema, razen če so ti stroški nastali pri proizvodnji zalog.

Najemnik na datum začetka najema izmeri obveznost iz najema po sedanji vrednosti najemnin, ki na ta dan še niso plačane. Pri izračunu sedanje vrednosti najemnin je diskontna mera z najemom povezana obrestna mera, če jo je mogoče določiti, v nasprotnem primeru pa predpostavljena obrestna mera za izposojanje, ki jo mora plačati najemnik.

Izračun obresti

Če najemnik od finančne institucije ali iz drugih virov ne more pridobiti podatka o višini obrestne mera za izposojanje, priporočamo, da najemnik uporabi povprečne obrestne mere sklenjenih posojilnih pogodb z nefinančnimi družbami v kreditnih institucijah v mesecu najema, ki jih bo Banka Slovenije objavljala v Biltenu na spletni strani:

https://www.bsi.si/publikacije/statisticna-porocila/bilten-banke-slovenije  . 

V Biltenu za mesec december 2018 v tabeli pod zaporedno št. 2.4.5. Monetarne finančne institucije – obrestne mere in obseg novih posojil nefinančnim družbam po originalni ročnosti v domači valuti (% na letni ravni, obseg mio. SIT/EUR) so prvič objavljene povprečne obrestne mere sklenjenih novih posojilnih pogodb v bankah z nefinančnimi družbami v posameznem letu in povprečne obrestne mere sklenjenih novih posojilnih pogodb v posameznem mesecu. Pri tem so posebej objavljene obrestne mere za posle z odobrenim zneskom do 1 mio. EUR in posle z odobrenim zneskom nad 1 mio. EUR.

Če najemnik uporabi objavljene obrestne mere, priporočamo, da pri tem po potrebi in v skladu z zmožnostmi upošteva tudi svoje posebnosti (boniteta najemnika) in zavarovanje v obliki sredstva, ki je predmet najema.

Amortizacija

Amortiziranje opredmetenih osnovnih sredstev, vzetih v najem, mora biti usklajeno z amortiziranjem drugih podobnih opredmetenih osnovnih sredstev. Če ni utemeljenega zagotovila, da bo najemnik prevzel lastništvo do konca trajanja najema, je treba takšno opredmeteno osnovno sredstvo povsem amortizirati bodisi med trajanjem najema bodisi v dobi njegove koristnosti, in sicer v tistem obdobju, ki je krajše. Stroški amortizacije s najemom pridobljenih opredmetenih osnovnih sredstev se obračunavajo posebej.

Knjiženje pri najemodajalcu

Najemodajalec v primeru poslovnega najema izkaže dano nepremičnino kot naložbeno nepremičnino, dano premično sredstvo pa kot opredmeteno osnovno sredstvo. Če gre za finančni najem, pa dana sredstva v najem izkazuje kot dolgoročne finančne terjatve (SRS2016 1.4).

Prehod na nov način evidentiranja najemov

Najemnik prehod na ta standard v delu, ki se nanaša na spremembe področja najemov, obravnava v skladu s točko 5 Okvira Slovenskih računovodskih standardov (sprememba računovodske usmeritve). V takem primeru organizacija učinke spremembe računovodske usmeritve, ki izhaja iz začetne uporabe standarda oziroma pojasnila, obračuna v skladu s posebnimi prehodnimi določbami standarda oziroma pojasnila, če posebnih prehodnih določb ni, pa spremembo uporabi za nazaj (kot