SODBA SODIŠČA (sedmi senat)
z dne 17. julija 2014 (jezik postopka: romunščina)
„DDV – Direktiva 2006/112/ES – Člena 16 in 18 – Finančni lizing – Blago, ki je predmet pogodbe o finančnem lizingu – Nevračilo tega blaga lizinški družbi po odpovedi pogodbe – Blago, za katero je izkazan inventurni manko“
V zadevi C‑438/13,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Curtea de Apel București (Romunija) z odločbo z dne 9. aprila 2013, ki je prispela na Sodišče 2. avgusta 2013, v postopku
BCR Leasing IFN SA
proti
Agenția Națională de Administrare Fiscală – Direcția generală de administrare a marilor contribuabili,
Agenția Națională de Administrare Fiscală – Direcția generală de soluționare a contestațiilor,
SODIŠČE (sedmi senat),
v sestavi J. L. da Cruz Vilaça, predsednik senata, G. Arestis in A. Arabadžiev (poročevalec), sodnika,
generalni pravobranilec: M. Szpunar,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
- za BCR Leasing IFN SA D. Dascălu, odvetnik,
- za romunsko vlado R. H. Radu, agent,
- za Evropsko komisijo G.‑D. Balan in L. Lozano Palacios, agenta,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov 16 in 18 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, str. 1, v nadaljevanju: Direktiva o DDV).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo BCR Leasing IFN SA (v nadaljevanju: BCR Leasing) ter Agenția Națională de Administrare Fiscală –Direcția generală de administrare a marilor contribuabili in Agenția Națională de Administrare Fiscală – Direcția generală de soluționare a contestațiilor (v nadaljevanju: skupaj: Agenția) zaradi plačila davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV) za blago, ki je bilo najeto v okviru pogodbe o finančnem lizingu, vendar je bil po tem, ko ni bilo vrnjeno lizinški družbi, zanj ugotovljen inventurni manko.
Pravni okvir
Direktiva o DDV
3 Člen 2(1) Direktive o DDV določa:
„Predmet DDV so naslednje transakcije:
(a) dobave blaga, ki jih davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na ozemlju države članice za plačilo;
[…]“
4 Člen 14 Direktive o DDV določa:
„1. ‚Dobava blaga‘ pomeni prenos pravice do razpolaganja s premoženjem v stvareh kot lastnik.
2. Za dobavo blaga se poleg transakcije iz odstavka 1 štejejo naslednje transakcije:
[…]
(b) dejanska izročitev blaga na podlagi pogodbe o najemu blaga za določeno obdobje ali prodaje blaga z odloženim plačilom, ki določa, da se ob normalnem poteku dogodkov lastništvo prenese najkasneje ob plačilu zadnjega obroka;
[…]“
5 Člen 16 te direktive določa:
„Za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, se šteje uporaba blaga, s strani davčnega zavezanca, ki je del njegovih poslovnih sredstev in jo nameni za njegovo zasebno rabo ali za zasebno rabo…
