Vsebino celotne on-line klepetalnice v pdf obliki si lahko naložite tukaj.
Ali je strošek bivalnih dovoljenj za zaposlene davčno priznan?
Skladno z določili 29. člena ZDDPO-2 menim, da so to v celoti davčno priznani odhodki.
Podjetje sklene naložbeno življenjsko zavarovanje za vodilno zaposleno osebo za 25 let, zavarovanec je fizična oseba, ki je direktor d.o.o., račun je narejen na podjetje, upravičenec za izplačilo je delavec. Kako pravilno knjižiti ta strošek; kot naložbo, boniteto delavca? Se sme to upoštevati kot priznan odhodek podjetja?
6. točka drugega odstavka 39. člena ZDoh-2 določa, da boniteta med drugim vključuje tudi zavarovalne premije in podobna plačila. Boniteta v smislu navedene določbe je to le, če zavarovalna vsota pripade delojemalcu. Če pa je upravičenec do zavarovalne vsote delodajalec, plačane premije ne veljajo za boniteto po tej določbi. Boniteta je davčno priznan odhodek: v primeru plačila zavarovalne premije: 2. točka 2. odstavka 30. člena ZDDPO-2; 3. odstavek 35. člena ZDDPO-2; Kot druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo se štejejo tudi stroški bonitet, ki so obdavčeni po zakonu, ki ureja dohodnino (sicer 35. člen govori o priznanih odhodkih, ki se nanašajo na plače, druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo, nadomestila plače za čas odsotnosti z dela zaradi letnega dopusta ...).
Ali je neknjižen strošek iz leta 2015 davčno priznan v letu 2016?
“Neknjižen strošek" iz leta 2015 knjižimo kot zmanjšanje čistega dobička leta 2016 in ne kot odhodek leta 2015, saj 14. člen ZDDPO-2 določa davčno osnovo pri spremembah računovodskih usmeritev in popravkih napak. Iz vsega navedenega lahko zaključimo, da je ta odhodek davčno priznan.
Ali bo po novem treba pri letnih poročilih razkrivati dana posojila (poimensko in z zneski)?
Na vprašanje žal ne poznam odgovora.
Samostojni podjetnik opravlja storitve, kot so: urejanje gozdnih poti, terena, baliranje ... Nabavil je traktor, gozdno prikolico za traktor, mini bager in balirko. Zanima me, ali lahko za vso navedeno opremo uveljavlja investicijsko olajšavo.
Skladno z določili 66.a člena ZDoh-2 zavezanec lahko za vse našteto uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 40 % investiranega zneska.
Podjetje je izdalo e-račun Zavodu za zaposlovanje za subvencijo ''Zaposli me''. Ali je tak račun predmet DDV - oproščeno ali ne gre v knjigo DDV?
Čeprav DDV implikacije niso tema današnje klepetalnice pojasnjujem: Pri programih APZ gre za neobdavčen promet po ZDDV-1, zato se klavzule o obračunavanju DDV na eRačunu tudi ne navajajo.
Ali je pri nerazporejenem dobičku, ki ga je veliko, ker ga ne bomo izplačali, smiselno preoblikovanje v osnovni kapital, tudi zaradi boljšega stanja za najemanje kreditov pri banki?
Seveda je smiselno!
Podjetje napoti delavce na delo v Nemčijo (po potnem nalogu, gre za kratkotrajne projekte, delavci se vmes vračajo v Slovenijo). Ker je napotenih več delavcev, ima podjetje zanje v Nemčiji najeto stanovanje: ali se to šteje kot delavčeva boniteta ali pa lahko strošek najema tega stanovanja upravičimo z argumentom, da je za podjetje ceneje, če najame stanovanje, kot če delavcem povrne stroške nočitev v hotelu?
V kolikor presega zneske iz Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (prenočevanje na službenem potovanju), gre za boniteto.
Sestrske firme iz Srbije in Hrvaške nam prefakturirajo stroške poti njihovih posameznih zaposlenih delavcev in obračunajo intelektualno storitev, opravljeno za slovensko družbo. Ali je to lahko prikazano kot storitev pravne osebe davčnega zavezanca iz Srbije in ni v nasprotju z zakonom o zaposlovanju tujcev izven EU?
Povsem neobvezno, glede na predložene podatke, menim, da je to zaračunana storitev podjetja iz tretje države, ki nima nikakršne povezave z zakonom o zaposlovanju tujcev izven EU.
Kako je z dodatnim izplačilom regresa do uredbe v mesecu decembru? Ali lahko v decembru izplačamo razliko regresa do uredbe?
V skladu z ZDR-1 je delodajalec dolžan regres izplačati do 1. julija tekočega leta. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi kasnejši rok izplačila regresa, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta. Kadar se regres izplača v dveh ali več delih, se ob izplačilu naslednjega dela regresa ugotovi celotna višina regresa ter prispevki za socialno varnost plačajo le od dela regresa, ki presega 70 % povprečne plače zaposlenih v Sloveniji za predpretekli mesec.
V praksi se velikokrat dogaja, da delodajalci izplačajo delavcem do 1. julija minimalen regres, do konca leta pa še razliko do maksimalne višine regresa. Opozoriti vas moram, da je takšno izplačilo lahko problematično in da ga lahko FURS v primeru nadzora prekvalificira v dohodek, od katerega se obračunajo vsi prispevki za socialno varnost. Vrhovno sodišče je v sodbi iz leta 2013 razsodilo, da izplačilo drugega dela regresa po 1. juliju, ki presega minimalni regres, ki delavcem pripada po zakonu in kolektivni pogodbi, ne predstavlja drugega obroka regresa, ampak drug dohodek iz zaposlitve,…
