SODBA SODIŠČA (šesti senat)
z dne 18. oktobra 2018 (jezik postopka: angleščina)
„Predhodno odločanje – Skupni sistem davka na dodano vrednost (DDV) – Direktiva 2006/112/ES – Člena 168 in 173 – Odbitek vstopnega davka – Transakcije najemnega nakupa vozil – Blago in storitve, uporabljeni tako za obdavčljive kot za oproščene transakcije – Nastanek in obseg pravice do odbitka – Odbitni delež“
V zadevi C‑153/17,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Supreme Court of the United Kingdom (vrhovno sodišče Združenega kraljestva) z odločbo z dne 22. marca 2017, ki je prispela na Sodišče 27. marca 2017, v postopku
Commisioners for Her Majesty’s Revenue and Customs
proti
Volkswagen Financial Services (UK) Ltd,
SODIŠČE (šesti senat),
v sestavi E Regan, predsednik petega senata v funkciji predsednika šestega senata, C. G. Ferlund (poročevalec), in S. Rodin, sodnika,
generalni pravobranilec: M. Szpunar,
sodna tajnica: L. Hewlett, glavna administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 8. februarja 2018,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za Volkswagen Financial Services (UK) Ltd N. Shaw, QC, in M. Jones, barrister, po pooblastilu A. Brown, solicitor,
– za vlado Združenega kraljestva S. Brandon, agent, skupaj z O. Thomasem, QC, in A. Mannion, barrister,
– za Evropsko komisijo N. Gossement in R. Lyal, agenta,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 3. maja 2018
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov 168 in 173 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1, v nadaljevanju: Direktiva o DDV).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Commissioners for Her Majesty’s Revenue and Customs (davčna in carinska uprava, Združeno kraljestvo, v nadaljevanju: finančna uprava) in družbo Volkswagen Financial Services (UK) Ltd (v nadaljevanju: družba VWFS), v zvezi z metodologijo, ki se uporablja za ugotavljanje dela – katerega vračilo je mogoče zahtevati – vstopnega davka na dodano vrednost (DDV), ki ga plača ta družba v okviru dela svoje dejavnosti, ki se nanaša na ponujanje storitev najemnega nakupa motornih vozil.
Pravni okvir
Pravo Unije
3 Člen 1(2), prvi in drugi pododstavek, Direktive o DDV določa:
„Načelo skupnega sistema DDV zajema uporabo splošnega davka na potrošnjo blaga in storitev, ki je povsem sorazmeren s ceno blaga in storitev, ne glede na število transakcij, ki so se v proizvodnem ali distribucijskem procesu opravile pred fazo, v kateri se davek obračuna.
Pri vsaki transakciji se DDV, izračunan na ceno blaga ali storitev po stopnji, ki je predpisana za to blago ali za te storitve, obračuna po odbitku zneska DDV, ki je neposredno vključen v razne stroškovne komponente.“
4 Člen 135(1)(b) te direktive določa, da države članice oprostijo „dajanje kreditov in posredovanje v zvezi s krediti ter upravljanje kreditov s strani osebe, ki kredit odobri“.
5 Člen 168 navedene direktive določa:
„Dokler se blago in storitve uporabljajo za namene njegovih obdavčenih transakcij, ima davčni zavezanec v državi članici, v kateri opravlja te transakcije, pravico, da odbije od zneska DDV, ki ga je dolžan plačati, naslednje zneske:
(a) DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal v tej državi članici za blago in storitve, ki mu jih je ali mu jih bo opravil drug davčni zavezanec;
(b) DDV, ki ga je dolžan za transakcije, ki se obravnavajo kot dobave blaga in opravljanje storitev v skladu s členoma 18(a) in 27;
(c) DDV, ki ga je dolžan plačati za pridobitve blaga znotraj Skupnosti v skladu s členom 2(1)(b)(i);
(d) DDV, ki ga je dolžan za transakcije, ki se obravnavajo kot pridobitve blaga znotraj Skupnosti v skladu s členoma 21 in 22;
(e) DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal za uvoženo blago v to državo članico.“
6 Člen 173 iste direktive določa:
„1. Za blago in storitve, ki jih davčni zavezanec uporablja bodisi za transakcije iz členov 168, 169 in 170, pri katerih ima pravico do odbitka DDV, bodisi za transakcije, pri katerih nima pravice do odbitka DDV, odbije samo takšen delež DDV, ki se pripiše prvim transakcijam.
Odbitni delež se določi v skladu s členoma 174 in 175 za vse transakcije, ki jih opravlja davčni zavezanec.
2. Države članice lahko sprejmejo naslednje ukrepe:
(a) dovolijo, da davčni zavezanec določi delež za vsako področje svoje dejavnosti, če vodi ločeno knjigovodstvo za vsako področje;
(b) zahtevajo, da davčni zavezanec določi delež za vsako področje svoje dejavnosti in za vsako področje vodi ločeno knjigovodstvo;
(c) dovolijo ali zahtevajo, da davčni zavezanec opravi odbitek na podlagi uporabe vsega blaga ali dela blaga in storitev;
(d) dovolijo ali zahtevajo, da davčni zavezanec v skladu s pravilom iz prvega pododstavka odstavka 1 opravi odbitek od vsega blaga in storitev, uporabljenih za vse transakcije iz omenjenega pododstavka;
(e) določijo, da kadar je DDV, za katerega davčni zavezanec nima…
