SODBA SODIŠČA (peti senat)
z dne 15. novembra 2017 (jezik postopka: nemščina)
„Predhodno odločanje – Obdavčenje – Davek na dodano vrednost (DDV) – Direktiva 2006/112/ES – Člen 168(a), člen 178(a) in člen 226, točka 5 – Odbitek vstopnega davka – Podatki, ki morajo biti obvezno navedeni na računih – Legitimno pričakovanje davčnega zavezanca, da so pogoji za pravico do odbitka izpolnjeni“
V združenih zadevah C‑374/16 in C‑375/16,
katerih predmet sta predloga za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ju je vložilo Bundesfinanzhof (zvezno finančno sodišče, Nemčija), z odločbama z dne 6. aprila 2016, ki sta na Sodišče prispeli 7. julija 2016, v postopkih
Rochus Geissel, ki nastopa kot likvidacijski upravitelj družbe RGEX GmbH i. L.,
proti
Finanzamt Neuss (C‑374/16),
in
Finanzamt Bergisch Gladbach
proti
Igorju Butinu (C‑375/16),
SODIŠČE (peti senat),
v sestavi J. L. da Cruz Vilaça, predsednik senata, E. Levits (poročevalec), A. Borg Barthet, sodnika, M. Berger, sodnica, in F. Biltgen, sodnik,
generalni pravobranilec: N. Wahl,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za I. Butina L. Rodenbach, odvetnik,
– za nemško vlado T. Henze in R. Kanitz, agenta,
– za avstrijsko vlado G. Eberhard, agent,
– za Evropsko komisijo M. Wasmeier in M. Owsiany-Hornung, agenta,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 5. julija 2017
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predloga za sprejetje predhodne odločbe se nanašata na razlago člena 168(a), člena 178(a) in člena 226, točka 5, Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1, v nadaljevanju: Direktiva o DDV).
2 Ta predloga sta bila vložena v okviru sporov med prvič, Rochusom Geisslom, ki nastopa kot likvidacijski upravitelj družbe RGEX GmbH i. L, in Finanzamt Neuss (davčna uprava v Neussu, Nemčija), ter drugič, med Finanzamt Bergisch Gladbach (davčna uprava v Bergisch Gladbachu, Nemčija) in Igorjem Butinom, ker sta ti davčni upravi zavrnili odbitek vstopnega davka na dodano vrednost (DDV), plačanega na podlagi računov, na katerih je bil naveden naslov, na katerega je mogoče izdajatelju računov poslati pošto, vendar na katerem ne opravlja nobene gospodarske dejavnosti.
Pravni okvir
Pravo Unije
3 Člen 168 Direktive o DDV določa:
„Dokler se blago in storitve uporabljajo za namene njegovih obdavčenih transakcij, ima davčni zavezanec v državi članici, v kateri opravlja te transakcije, pravico, da odbije od zneska DDV, ki ga je dolžan plačati, naslednje zneske:
(a) DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal v tej državi članici za blago ali storitve, ki mu jih je ali mu jih bo opravil drug davčni zavezanec;
[…]“
4 Člen 178 te direktive določa:
„Za uveljavljanje pravice do odbitka mora davčni zavezanec izpolniti naslednje pogoje:
(a) za odbitke v skladu s členom 168(a) v zvezi z dobavo blaga in opravljanjem storitev imeti račun, izdan v skladu s členi 220 do 236 in členi 238, 239 in 240;
[…]“
5 Člen 220 navedene direktive določa:
„Vsak davčni zavezanec mora zagotoviti, da sam, pridobitelj ali prejemnik ali tretja oseba v njegovem imenu in za njegov račun izda račun v naslednjih primerih:
1. za dobave blaga ali opravljanje storitev, ki jih je opravil drugemu davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec;
[…]“
6 Člen 226 Direktive o DDV določa:
„Brez poseganja v posebne določbe te direktive, se za namene DDV na računih, ki se izstavljajo v skladu s členom 220 in 221, zahtevajo samo naslednji podatki:
[…]
5. polno ime in naslov davčnega zavezanca in pridobitelja ali prejemnika;
[…]“
7 Člen 1 Trinajste direktive Sveta 86/560/EGS z dne 17. novembra 1986 o usklajevanju zakonodaje držav članic glede prometnih davkov – Postopki vračila davka na dodano vrednost davčnim zavezancem, ki nimajo stalnega prebivališča ali sedeža na ozemlju Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 129), določa, da „davčni zavezanec, ki nima stalnega prebivališča ali sedeža na ozemlju Skupnosti“…
