Odloženi davki (primeri knjiženja)

4.5.10.1 Odloženi davki (primeri knjiženja)

Darinka Meško, mag.

Računovodska obravnava odloženih terjatev in odloženih obveznosti za davek je rezultat obračunavanja sedanjih in prihodnjih davčnih posledic:

a) prihodnje povrnitve (poravnave) knjigovodske vrednosti sredstev (obveznosti), pripoznanih v bilanci stanja organizacije;

b) poslov in drugih poslovnih dogodkov v obravnavanem obdobju, pripoznanih v računovodskih izkazih organizacije.

Mikro in majhne družbe ter organizacije, ki niso družbe in niso podvržene obvezni reviziji, lahko sklenejo, da odloženih terjatev in odloženih obveznosti za davek ne bodo obračunavale. Drugim organizacijam ni treba obračunavati odloženih terjatev in odloženih obveznosti za davek, če so zneski odloženih obveznosti in odloženih terjatev za davek posamič ali skupno za organizacijo nepomembni. Če je verjetno, da bodo posledica povrnitve ali poravnave knjigovodske vrednosti sredstva (obveznosti) večja (manjša) prihodnja plačila davka, kot bi bila, če takšna povrnitev ali poravnava ne bi imela davčnih posledic, organizacija pripozna odloženo obveznost za davek (odloženo terjatev za davek) z nekaterimi izjemami.

Oblikovanje odloženih davkov je posledica različnih pravil. Za potrebe poslovne bilance, se davki obračunavajo po enakih pravilih in načelih kot vsi ostali poslovni dogodki. Za davčno bilanco so osnova za njeno pripravo davčni predpisi, ki pa lahko določajo drugačne kriterije.

Pri odloženih davkih gre za povezavo med davčno bilanco in poslovno oziroma statistično bilanco. To pomeni, da v poslovni bilanci izkazujemo nekaj, kar ni v davčni bilanci ali obratno; oziroma je v obeh bilancah, vendar v različnih obdobjih. V tem vmesnem obdobju, dokler ni priznano tudi v davčni bilanci, se bodoče terjatve ali obveznosti iz naslova davkov izkazujejo kot odloženi davki. Osnovo za izračun odloženih davkov predstavlja razlika med propoznanjem kategorij v poslovni bilanci stanja in postavkami, ko so davčno priznane. Ali povedano drugače, razlike med obračunanimi davki davčni bilanci in obračunanimi davki v poslovni bilanci se pripoznajo kot odloženi davki. Začasne razlike so lahko obdavčljive začasne razlike, ki se prištevajo k obdavčljivemu dobičku v prihodnjem obdobju ali pa odbitne začasne razlike, ki se v prihodnjih obdobjih odštevajo od obdavčljivega dobička.

Odložene terjatve/obveznosti za odložene davke v povezavi z ZDDPO-2 se lahko oblikujejo iz naslova:

1. Začasnih časovnih razlik med poslovnimi in davčnimi prihodki/odhodki (odbitne in obdavčljive):

• - razlike pri rezervacijah,
• - slabitve poslovnih terjatev,
• - slabitve finančnih naložb,
• - slabitve dobrega imena po MRS 36, po SRS 2016 (v delu slabitev),
• - razlike pri dividendah,
• - razlike pri amortizaciji,.

2. Iz prevrednotenja sredstev/obveznost:

• - Revalorizacija zemljišč, zgradb (učinki prenosa se odražajo v RR. V OK ali KR)
• - Uporaba poštene vrednosti pri finančnih naložbah (poštena vrednost preko drugega vseobsegajočega donosa)
• - Vrednotenje rezervacij za odpravnine ob upokojitvi preko kapitala (aktuarske izgube/dobički)

3. Iz davčnih izgub in davčnih dobropisov (odbitne):

• - neizkoriščene davčne olajšave,
• - neizkoriščene davčne izgube,
• - neizkoriščeni odbitki tujih davkov.

4. Iz davčno nevtralnih združitev, delitev, zamenjave kapitalskih deležev, prenosa dejavnosti.

Odloženi davki so del davkov od dohodkov pravnih oseb ali davka iz dejavnosti, ki se v tekočem davčnem obdobju ne obravnavajo. Gre za začasne razlike, ki so lahko obdavčljive (te se pripoznajo kot obveznost za odložene davke) ali pa odbitne začasne razlike (te se pripoznajo kot terjatev za odložene davke). Razlog za obračun odloženih davkov so razlike pri določanju prihodkov in odhodkov v davčni bilanci, ki so začasnega značaj in davčne olajšave, ki jih je mogoče prenašati v naslednja davčna obdobja.

Pogoj za pripoznanje odloženih davkov je dovolj obdavčljivih razlik, ki se bodo odpravile v istem obdobju, kot odložene terjatve za davek in da bo na razpolago razpoložljiv obdavčljivi…