Danes je 22.12.2024

Input:

Odpoved pogodbe o zaposlitvi in odpravnina (I. del)

12.12.2016, , Vir: Verlag DashöferČas branja: 22 minut

Vsebino celotne on-line klepetalnice v pdf obliki si lahko naložite tukaj.

Delavec je sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, s 3-mesečnim poskusnim delom. Ker z delavcem v poskusnem obdobju nismo bili zadovoljni, mu nameravamo ob zaključku preizkusne dobe podati redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Iz 125. člena ZDR-1 izhaja, da ima delavec v tem primeru pravico do odpravnine kot v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, vendar pa 108. člen ZDR-1 predvideva odpravnino samo od 1. leta zaposlitve naprej. Kolikšna odpravnina torej pripada našemu delavcu (če sploh), glede na to, da je pri nas zaposlen zgolj 3 mesece?

Drži, da delavcu v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela skladno s 125. členom ZDR-1 pripada odpravnina kot pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Ta je urejena v 108. členu ZDR-1, ki pa odpravnino predvideva samo za zaposlitve daljše od 1 leta. Ker vaš delavec tega pogoja ne izpolnjuje (zaposlen je zgolj 3 mesece), mu odpravnina ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela ne pripada.

Zaradi slabega finančnega stanja v podjetju se je delodajalec odločil za reorganizacijo in optimizacijo delovnih procesov. Na tej podlagi bomo več delavcem podali redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, vendar pa nas skrbi plačilo odpravnine. Ali lahko glede na naše finančno stanje z delavci sklenemo dogovor, da bi jim izplačali nižjo odpravnino oz. v več obrokih v naslednjih letih? Bi bil tak dogovor zavezujoč?

Delavci imajo že na podlagi ZDR-1 pravico do odpravnine v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki mora biti izplačana najkasneje ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi, če s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti ni določeno drugače. Tej pravici se delavci ne morejo odpovedati, prav tako se tej pravici ne morejo odpovedati samo delno (tako da bi pristali na izplačilo nižje odpravnine itd.). Zakon sicer v petem odstavku 108. člena ZDR-1 določa, da se delavec in delodajalec v postopku prisilne poravnave lahko pisno sporazumeta o načinu, obliki ali zmanjšanju višine odpravnine po prvem odstavku tega člena, če bi bil zaradi izplačila odpravnine ogrožen obstoj večjega števila delovnih mest pri delodajalcu. Ker nimamo podatka o morebitni kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti, ki bi vas zavezovala, navedeno pomeni, da se lahko samo v prej navedenih primerih delavec in delodajalec sporazumeta glede odpravnine in samo v določenih mejah oz. pod določenimi pogoji, sicer pa ne. Če bi delavec in delodajalec vseeno podpisala tak dogovor, bi delavec kljub podpisu lahko odpravnino vseeno zahteval po sodni poti.

Ali je delavec invalid, ki mu bomo odpovedali pogodbo o zaposlitvi, ker svojega dela zaradi invalidnosti ne more več opravljati in smo dobili tudi mnenje komisije, upravičen do odpravnine?

Da. V vašem primeru je treba upoštevati 116. člen ZDR-1, ki določa, da delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi invalidu zaradi nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti in v primeru poslovnega razloga v primerih in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov. Naprej pa še, da se v teh primerih glede pravic delavcev, ki niso drugače urejene s posebnimi predpisi, in glede posebnega varstva pred odpovedjo uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za odpoved iz poslovnega razloga. To pomeni, da se uporablja tudi določba 108. člena ZDR-1, ki sicer ureja odpravnino v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in razloga nesposobnosti. Glede na trajanje delovne dobe delavca pri delodajalcu in njegovih prednikih in glede na povprečno mesečno plačo v zadnjih treh mesecih se nato določi dejanska višina odpravnine, ki pripada delavcu invalidu. Opozarjam pa, da je v primerih redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu treba upoštevati tudi posebne predpise, predvsem ZZRZI in ZPIZ-1, kjer se določbe navezujejo tudi na pravico do odpravnine.

Ali delavcu pripada odpravnina ob prenehanju zaposlitve za določen čas?

V skladu z 79. členom Zakona o delovnih razmerjih ima delavec, ki mu preneha pogodba o zaposlitvi za