5.4.1.4 Odpravnine
Irena Kamenščak, univ. dipl. prav.
Delovno pravna zakonodaja ureja pravico do odpravnine za primere prenehanja delovnega razmerja. Davčna zakonodaja in zakonodaja, ki ureja obračunavanje in plačilo prispevkov za socialno varnost, pa urejata in določata pravila za njeno davčno obravnavo in obravnavo z vidika prispevkov za socialno varnost. Kadar torej pride do prenehanja delovnega razmerja mora delodajalec najprej:
-
ugotoviti ali ima delavec na podlagi delovno pravne zakonodaje pravico do odpravnine in če jo ima, kakšna ta pravica je in
-
preveriti njeno davčno obravnavo in obravnavo z vidika prispevkov za socialno varnost.
ZDR-1 določa pravico do odpravnine za naslednje primere prekinitve delovnega razmerja:
-
redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz poslovnega razloga* in razloga nesposobnosti,
-
izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, če jo poda delavec zaradi razlogov na strani delodajalca in
-
za primer prenehanja pogodbe o zaposlitvi sklenjene za določen čas.
* Med poslovni razlog se šteje npr. tudi prenehanje pogodbe o zaposlitvi zaradi uvedbe stečaja, prisilne poravnave, likvidacije družbe.
Delavec in delodajalec se pogosto sporazumeta o izplačilu odpravnine tudi v primeru sporazumnega prenehanja pogodbe o zaposlitvi. V tem primeru delavec pridobi pravico do odpravnine na podlagi sporazuma med njim in delodajalcem in ne na podlagi ZDR-1. Za njeno davčno obravnavo in obravnavo z vidika prispevkov za socialno varnost, pa je to razlikovanje pomembno.
Zakon o dohodnini obravnava odpravnino zaradi prenehanja delovnega razmerja v 5. točki 1. odstavka 37. člena ZDoh-2 in jo uvršča med dohodke iz delovnega razmerja. ZDoh-2 določa, da dohodek iz delovnega razmerja vključuje (med drugimi dohodki) vsako izplačilo delodajalca v zvezi s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ter vsako izplačilo zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi. To pomeni, da za odpravnine v osnovi veljajo enaka pravila obdavčitve, kot za delavčevo plačo.
Dodatno pa je pri obdavčitvi odpravnin potrebno upoštevati še določilo 9. točke 1. odstavka 44. člena ZDoh-2. Ta določa, da se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je določena kot pravica iz delovnega razmerja in izplačana pod pogoji, ki jih določa zakon (novela ZDoh-2Z je za davčna leta po 1.1.2022 prinesla spremembo, da se zahteva samo še, da pravico do odpravnine določa zakon in ne več izrecno ZDR-1, kot je to veljalo za davčna leta pred 1.1.2022), v višini odpravnine, kot je določena zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti oziroma iz razlogov, primerljivih poslovnemu razlogu oziroma razlogu nesposobnosti, ki jo je delodajalec dolžan izplačati na podlagi zakona, vendar največ do višine desetih povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji. Za odpravnino iz prejšnjega stavka se ne šteje odpravnina, zaradi odpovedi vsake naslednje odpovedi pogodbe o zaposlitvi pri istem delodajalcu ali pri osebi, ki je z delodajalcem povezana oseba in odpravnina, izplačana delojemalcu, ki je z delodajalcem povezana oseba.
Samo, če so hkrati izpolnjeni vsi pogoji, ki jih določa zgornji odstavek, se delavcu odpravnina lahko izplača neobdavčeno. V nasprotnem primeru je potrebno od odpravnine obračunati in plačati dohodnino po pravilih, ki veljajo za obdavčitev delavčeve plače.
Prva…
