SODBA SODIŠČA (drugi senat)
z dne 19. julija 2012 (jezik postopka: nemščina)
„Direktiva 2006/112/ES – Člen 56(1)(e) – Člen 135(1)(f) in (g) – Oprostitev transakcij premoženjskega upravljanja vrednostnih papirjev (upravljanje portfeljev)“
V zadevi C‑44/11,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Bundesfinanzhof (Nemčija) z odločbo z dne 28. oktobra 2010, ki je prispela na Sodišče 31. januarja 2011, v postopku
Finanzamt Frankfurt am Main V‑Höchst
proti
Deutsche Bank AG,
SODIŠČE (drugi senat),
v sestavi J. N. Cunha Rodrigues, predsednik senata, U. Lõhmus, A. Rosas (poročevalec), A. Ó Caoimh in A. Arabadžiev, sodniki,
generalna pravobranilka: E. Sharpston,
sodna tajnica: R. Şereş, administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 1. marca 2012,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
za Finanzamt Frankfurt am Main V‑Höchst M. Baueregger, zastopnik,
za Deutsche Bank AG P. Farmer in P. Freund, barristers,
za nemško vlado T. Henze, zastopnik,
za nizozemsko vlado C. M. Wissels in M. K. Bulterman, zastopnika,
za vlado Združenega kraljestva C. Murrell, zastopnica, skupaj z R. Hillom, solicitor,
za Evropsko komisijo C. Soulay, L. Lozano Palacios in B.-R. Killmann, zastopniki,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalne pravobranilke na obravnavi 8. maja 2012
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov 56(1)(e) in 135(1)(f) in (g) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, str. 1, v nadaljevanju: Direktiva 2006/112).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Finanzamt Frankfurt am Main V‑Höchst (v nadaljevanju: Finanzamt) in Deutsche Bank AG (v nadaljevanju: Deutsche Bank) zlasti glede tega, ali je premoženjsko upravljanje vrednostnih papirjev (v nadaljevanju: upravljanje portfeljev), ki ga opravlja družba Deutsche Bank oproščeno plačila davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV).
Pravni okvir
Ureditev Unije
3 Člen 56 Direktive 2006/112 je v času dejanskega stanja v postopku v glavni stvari določal:
„1. Kraj opravljanja naslednjih storitev, če se opravijo za prejemnike s sedežem zunaj Skupnosti ali za davčne zavezance s sedežem v Skupnosti, vendar ne v isti državi, kjer ima izvajalec sedež, je kraj, kjer ima prejemnik sedež svoje dejavnosti ali ima stalno poslovno enoto, za katero se opravi storitev, ali, če takšen kraj ne obstaja, kraj, kjer ima stalno prebivališče ali običajno prebiva:
[…]
(e) bančne, finančne in zavarovalne transakcije, vključno s pozavarovanjem, razen najema sefov;
[…]“
4 Člen 135 te direktive določa:
„1. Države članice oprostijo naslednje transakcije:
(a) zavarovalne in pozavarovalne transakcije, vključno s povezanimi storitvami, ki jih opravljajo zavarovalni posredniki in zavarovalni zastopniki;
[…]
(f) transakcije, vključno s posredovanjem, razen upravljanja in hrambe, z delnicami, deleži v družbah ali združenjih, obveznicami in drugimi vrednostnimi papirji, razen dokumentov, ki ustanavljajo lastništvo na blagu, in pravic ali vrednostnih papirjev iz člena 15(2);
(g) upravljanje posebnih investicijskih skladov, ki jih opredelijo države članice;
[…]“
Nemška ureditev
5 Člen 3a(3) zakona o davku na dodano vrednost iz leta 2005 (Umsatzsteuergesetz 2005) v različici, ki je veljala v času dejanskega stanja v postopku v glavni stvari (v nadaljevanju: UStG), je določal:
„Če je naročnik ene od drugih storitev, navedenih v odstavku 4, podjetje, se z odstopanjem od odstavka 1 šteje storitev za opravljeno v kraju, kjer naročnik opravlja dejavnost. Če se druga storitev opravi za stalno poslovno enoto podjetja, je upošteven kraj stalne poslovne enote. Če naročnik ene od drugih storitev, navedenih v odstavku 4, ni podjetje in ima stalno prebivališče ali sedež na območju tretje države, se šteje, da je druga storitev opravljena v kraju, kjer ima stalno prebivališče ali sedež.“
6 Člen 3a(4), točka 6(a), tega zakona je določal:
„V smislu odstavka 3 ‚druge storitve‘ pomenijo: […]
(a) druge storitve take vrste, kot so naštete v členu 4, točki 8, od (a) do (h), in 10, ter upravljanje kreditov in kreditnih zavarovanj, […]“.
7 Člen 4, točka 8(e) in (h), UstG je določal:
„Davka so oproščene naslednje transakcije iz člena 1(1), točka 1:
[…]
(e) transakcije, vključno s posredovanjem, vendar ne hramba in upravljanje vrednostnih papirjev,
[…]
(h) upravljanje investicijskih skladov na podlagi zakona o skladih [Investmentgesetz]…
