Zaposlena ima sklenjen pisni dogovor s podjetjem, da ima določeno obdobje plačano odsotnost z dela, kljub temu da bo odsotna (ne prejme prevoza in malice), preostanek pa bo koristila dopust, ki ji je ostal.
Zanima me, ali je ta plačana odsotnost z dela obravnavana enako, kot če bi delala, in spremenim samo naziv vrste zaslužka ali je to kaj drugače?
Primarno izpostavljamo, da iz vprašanja ne izhajajo podrobnosti vašega dogovora z delavko (na kakšni podlagi bo delavka odsotna, ali gre za izredni dopust itd.), zato v nadaljevanju podajamo splošni odgovor.
Delavka v času odsotnosti ne bo opravljala dela, zato ne bo prejemala plače, pač pa nadomestilo plače, ki ga ureja 137. člen Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, s spremembami, v nadaljevanju: ZDR-1).
Obračunavanje plače bi bilo namreč sporno tako z vidika, da hkrati ne bi prejemala povračila stroškov povezanih z delom, kot tudi z vidika evidence o izrabi delovnega časa. Glede na navedeno in upoštevajoč vaš dogovor o podlagi za odsotnost delavke morate upoštevati določila 137. člena ZDR-1 glede višine nadomestila.
Podvprašanje
Zavezuje nas kolektivno pogodbo drobnega gospodarstva, nismo javni sektor, gre pa za dogovor o koriščenju letnega dopusta in plačane odsotnosti z dela med zaposleno in podjetjem.
Gre za tako imenovani »sabbatical«, ki ga bo delavka izkoristila, sicer bo vmes pokoristila tudi dopust.
Odgovor
Kolektivna pogodba dejavnosti, ki zavezuje delodajalca, ne pozna odsotnosti v smislu »sabbatical-a«, kar pomeni, da ne gre za pravico, ki gre delavki na podlagi zakona ali drugega prisilnega predpisa, pač pa se je delavka tako dogovorila z delodajalcem.
Glede na navedeno morata delavka in delodajalec skleniti ustrezen pisni dogovor, v katerem se bosta dogovorila vse podrobnosti plačane odsotnosti delavke z dela. Kot smo napisali v primarnem odgovoru, pa delavka v dogovorjenem obdobju ne bo opravljala dela, zato ji bo izplačano nadomestilo plače brez povračila stroškov za prehrano in prevoz. Višina nadomestila, ki ga bo delavka prejela v času, ko po dogovoru ne bo delala in tudi ne bo izrabila dopusta, pač pa bo v skladu z dogovorom prosta, pa je stvar dogovora med delavcem in delodajalcem. V času, ko delavka izrablja dopust, prejme nadomestilo plače v skladu z določbo 137. člena ZDR-1.
Delavec in delodajalec se lahko dogovorita, da je delavka odsotna plačano ali neplačano, pri čemer mora delodajalec v vsakem primeru plačati davke in prispevke za delavca, ker je delavec še vedno v delovnem razmerju.
Pomembno je zlasti, da se delavka in delodajalec vse podrobnosti delavkine odsotnosti z dela, dogovorita pisno.