4.6.1 Plače
Kristinka Vuković, Sonja Kermat, Urška Juršev
Obračun plače zaposlenega praviloma temelji na kolektivni pogodbi oziroma pogodbi o zaposlitvi. Plača je sestavljena iz več delov: osnovne plače (ki praviloma ne more biti nižja, kot je izhodiščna plača za posamezen tarifni razred, v katerega je glede na stopnjo izobrazbe in zahtevnosti dela razporejen posameznik), plače za delovno uspešnost (posameznika ali skupine) in dodatkov k plači (na primer glede na delovno dobo, za delo v času, ki je manj ugoden, za čas pripravljenosti na domu, zaradi vplivov okolja …).
Podjetje v svojih internih aktih (na primer Pravilniku o delovnih razmerjih in kriterijih za nagrajevanje) določi svoja pravila glede načina izračunavanja različnih dodatkov in uspešnosti. Pri tem je dolžno upoštevati minimalne zahteve glede nekaterih dodatkov, ki so določeni z zakonom o delovnih razmerjih in kolektivnimi pogodbami. Podjetje je dolžno plače in nadomestila plač skladno z Zakonom o delovnih razmerjih izplačati najkasneje do 18. v mesecu za pretekli mesec. Plače se zaposlenim izplačujejo na njihove transakcijske račune pri bankah.
Plača je plačilo za delo po pogodbi o zaposlitvi, ki je praviloma sklenjena za nedoločen čas, razen v primerih, ki so našteti v 54. čl. ZDR-1. Plača se običajno izkaže in tudi v pogodbi o zaposlitvi določi v bruto znesku, saj neto znesek plače zaradi različnih možnih davčnih olajšav pri izračunu dohodnine ni primerljiv podatek. Plača se mora vedno izraziti v denarni obliki, delavcu je podjetje dolžno izročiti pisni obračun plače osebno in proti podpisu do konca plačilnega dne. Pisni obračun plače ima namreč za zaposlenega pomembno pravno veljavo, saj je to verodostojna listina, na podlagi katere lahko delavec predlaga sodno izvršbo.
Pisni obračun plače mora vsebovati naslednje podatke:
- podatki o delodajalcu,
- podatki o delavcu,
- plači,
- nadomestilih plače,
- povračilih stroškov v zvezi z delom in
- drugih prejemkih, do katerih je delavec upravičen na podlagi zakonodaje,
- obračun in plačilo prispevkov in davkov ter
- plačilni dan.
Ob koncu poslovnega leta mora delodajalec za vsakega zaposlenega zbrati v skupnem pisnem obračunu plač in nadomestil plač (tudi povračil in drugih prejemkov ter bonitet, če so bili od njih obračunani prispevki in davki) in ga delavcu izročiti najkasneje do 31. januarja. Iz takšnega izpisa morajo biti razvidni tudi zneski obračunanih davkov in prispevkov, ter njihovo plačilo.
Delodajalec mora pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi oziroma obračunu plač upoštevati najnižjo plačo, določeno z zakonom ali kolektivno pogodbo, ki neposredno zavezuje delodajalca. Zakon o minimalni plači določa najmanjši znesek bruto plače, ki ga mora prejeti delavec, če dela polni delovni čas in znaša za leto 2022 1.074,43eurov. Plača je sestavljena iz osnovne plače, dodatkov (razen dodatek za nočno delo, dodatek za delo v nedeljo, dodatek za delo na praznike in dela proste dneve po zakonu) in morebitne delovne uspešnosti. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se določijo dodatki, ki zaposlenim pripadajo za delo v manj ugodnem času, težjih pogojih, praznikih, ponoči ipd. Običajno so določeni v odstotkih od osnovne plače za polni delovni čas. Dodatek za delovno dobo se dogovori s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. Delavci, ki so imeli ob uveljavitvi ZDR-1 dodatek za delovno dobo najmanj v velikosti 0,5% osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe, ohranijo tak dodatek, razen če je s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače.
Znesek za aktualno leto
Skladno z Zakonom o minimalni plači (ZMINP) mora delavec za delo opravljeno delo v polnem delovnem času prejeti najmanj predpisani znesek minimalne plače.
Od leta 2020 se uporabljajo spremembe Zakona o minimalni plači, ki so bile sprejete že konec leta 2018. Minimalna plača v letu 2024 znaša 1.253,90 EUR. Od leta 2020 so iz minimalne plače izvzeti vsi dodatki ter plačilo za delovno in poslovno uspešnost.
V Sloveniji je minimalna plača zakonsko določena od leta 2010. Sprva so bili vanjo vključeni vsi dodatki, razen dodatka za nadurno delo. Prvo večjo spremembo je doživela leta 2015, ko so bili iz nje izvzeti dodatek za nočno delo, dodatek za delo v nedeljo ter dodatek za delo na praznike in dela proste dneve po zakonu. Od leta 2020 dalje so poleg omenjenih dodatkov iz nje izvzeti še dodatek za delovno dobo in vsi drugi dodatki (za izmensko delo, za popoldansko delo in podobni) ter plačilo za delovno in poslovno uspešnost, dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.
Zaposleni, ki za delo v polnem delovnem času v skladu s pogodbo o zaposlitvi oziroma zakonom prejema minimalno plačo, mora v primeru, da opravlja delo preko polnega delovnega časa, poleg minimalen plače prejeti še plačilo za delo preko polnega delovnega časa. V minimalno plačo se ne vštevajo prejemki, ki imajo naravo povračil stroškov v zvezi z delom, kot so npr. dnevnice, terenski dodatki, povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, povračilo stroškov za prehrano med delom. Prav tako se v minimalno plačo ne všteva regres za letni dopust.
Pripravnik oziroma delavec, ki se usposablja za delo oziroma uvaja, ima pravico do osnovne plače najmanj v višini 70 % osnovne plače, ki jo bo prejel kot delavec na delovnem mestu, za katerega se usposablja. Tudi plača pripravnika oziroma delavca, ki se usposablja, ne sme biti manjša kot minimalna plača, ki znaša za leto 2022 1.074,43 evrov.
Znesek za aktualno leto
Nadomestilo plače pripada delavcu za čas odsotnosti z dela iz razlogov, določenih z zakonom, razlogov na strani delodajalca in osebnih razlogov.
Nadomestila plače izplačuje delodajalec v svoje breme v velikosti 100 % osnove, če ni z ZDR-1 ali drugim zakonom ali podzakonskim predpisom drugače določeno. Osnova za obračun nadomestila je delavčeva povprečna mesečna plača za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za izračun nadomestila enaka osnovi za izračun nadomestila plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. V primeru, da delavec v zadnjih treh mesecih ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v velikosti osnovne plače, določene s pogodbo o zaposlitvi. Nadomestila plač zaradi odsotnosti iz zdravstvenih razlogov se obračunavajo skladno s pravili iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki določajo tudi drugačno osnovo za izračun nadomestila (delavčeva povprečna mesečna plača in nadomestila, ki so bila izplačana v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela).
Nadomestilo plače ne sme presegati plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.
ZDR-1 delodajalcem nalaga, da zaposlenim izplačajo 100 % nadomestilo plače od osnove povprečne plače zaposlenega za pretekle tri mesece v naslednjih primerih:
- zaradi izrabe letnega dopusta,
- zaradi osebnih okoliščin (do 7 delovnih dni letno: poroka, smrt v družini, selitev..),
- zaradi izobraževanja,
- zaradi praznikov in dela prostih dni,
- po drugih zakonih, ko je delavec izvoljen, vpoklican ali imenovan, ter
- zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri delu.
Nadomestila plače pripadajo zaposlenim tudi kadar so iz dela odsotni iz zdravstvenih razlogov. Poleg začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe so lahko razlogi za odsotnost še darovanje krvi, nega in spremstvo otrok in drugi primeri, v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju. V teh primerih mora zaposleni poskrbeti, da mu zdravnik pravočasno izda elektronski bolniški list, ki ga delodajalec prevzame preko državnega informacijskega sistema za podjetja in podjetnike SPOT:.
Nadomestilo plače zaradi odsotnosti iz zdravstvenih razlogov do 30 delovnih krije delodajalec, od 31. delovnega dne dalje Zavod za zdravstveno zavarovanje. Praviloma delodajalec obračuna nadomestila zaradi odsotnosti iz dela zaradi odsotnosti iz zdravstvenih razlogov skupaj z obračunom plač (tako tiste, ki so strošek delodajalca kot tiste, ki jih krije ZZZS). Ko so nadomestila izplačana, delodajalec na predpisanem obrazcu pri pristojnem ZZZS vloži zahtevek za povračilo nadomestila, ki delavcu pripada po pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zahtevki za refundacijo se lahko vložijo tudi elektronsko preko državnega informacijskega sistema SPOT.
Neposredno izplačilo nadomestila zaposlenim v breme ZZZS
ZDR-1 omogoča tudi neposredno izplačilo odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, ki gre v breme ZZZS. Če delodajalec delavcem ne izplača plač in nadomestil plač v zakonsko določenem oziroma s pogodbo dogovorjenem roku ZZZS, izplača delavcu neposredno zapadlo neizplačano nadomestilo v breme zdravstvenega zavarovanja. Neposredno nakazilo nadomestila delavcu ZZZS izvede na osnovi zahtevka delodajalca, ki ga je le ta dolžan vložiti v 8 dneh po preteku meseca, v katerem je nadomestilo plače zapadlo v plačilo, ali na podlagi zahteve delavca, ki jo le ta lahko vloži, če v 8 dneh ne prejme pisnega obvestila delodajalca o vložitvi te zahteve.
Če delodajalec delavcu do 18. v mesecu ni izplačal nadomestila v breme ZZZS za pretekli mesec, to pomeni, da mora do 26. v mesecu vložiti zahtevek na pristojni ZZZS za neposredno izplačilo nadomestila delavcu ali pa pisno obvestiti delavca, da ni vložil zahtevka. V tem primeru zahtevo za izplačilo nadomestila vloži delavec sam.
Zahtevi delodajalca za neposredno izplačilo nadomestila v breme ZZZS mora biti priložen pisni obračun delodajalca, iz katerega so razvidni podatki o višini zapadlega neizplačanega nadomestila plače in izjava delodajalca, da delavcu ni izplačal nadomestila plače v zakonsko predpisanem oziroma s pogodbo dogovorjenim rokom. Tudi v primeru, ko vlaga zahtevek za neposredno izplačilo delavec sam, je potrebno priložiti pisni obračun, iz katerega je razvidna višina zapadlega neizplačanega nadomestila plače v breme ZZZS. Če v času, ko ZZZS še ni nakazal nadomestila neposredno delavcu, le ta prejme nakazilo nadomestila od delodajalca, izgubi pravico do neposrednega nakazila v celoti oziroma v takšnem deležu, kot ga je prejel od delodajalca. Ta novost ZDR-1, ki omogoča neposredno izplačilo nadomestila zaposlenim v breme ZZZS, se je pričela uporabljati od 12. julija 2013.
Druga nadomestila plače
Delodajalec je zaposlenim dolžan izplačati nadomestila plač tudi v naslednjih primerih:
- nadomestilo za čas neopravljanja dela zaradi višje sile,
- nadomestilo za čas čakanja na delo,
- nadomestilo za odsotnost z dela najmanj 1 dan na teden za vključevanje v programe aktivne politike zaposlovanja, v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca,
- nadomestilo za čas prepovedi opravljanja dela v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga,
- nadomestilo plače delavki v času nosečnosti in dojenja, če ji delodajalec ne zagotovi ustreznega dela,
- nadomestilo zaradi predčasnega prenehanja dela, pri delodajalcu, ki delavca zaposluje za določen čas,
- nadomestilo za čas nezagotavljanja dela,
- nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule.
Vsa navedena nadomestila delodajalci izplačujejo skladno z Zakonom o delovnih razmerjih, kolektivnimi pogodbami oziroma pogodbami o zaposlitvi.
Nadomestilo za čas iskanja nove zaposlitve
Skladno s prvo točko 97. čl. ZDR-1 je delodajalec dolžan v primeru, da delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi, v času trajanja odpovednega roka zagotoviti odsotnost z dela zaradi iskanja nove zaposlitve s pravico do nadomestila plače v trajanju najmanj dve uri na teden. To nadomestilo se izplačuje v velikosti 100 % osnove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev. Če delodajalec delavcu…
