4.6.3 Podjemna pogodba
Kristinka Vuković Sonja Kermat Urška Juršev
Podjemna pogodba je podlaga za opravljeno delo, za njegovo specifično obravnavo pa je pomembna presoja, ali gre za samostojno delo. To ureja posebna zakonodaja, ki je predstavljena v PRAVNEM VIDIKU članka. Temu sledi DAVČNI VIDIK, kjer novi Pravilnik o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev za različne obračune določa obrazec REK-O, poslovni dogodek obveznosti za plačilo dela po podjemni pogodbi in njene poravnave, ter s tem povezanih dajatev, pa je prikazan v PRIMERIH KNJIŽENJ.
Novosti vezane na Davčni vidik izvirajo iz Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju(ZPIZ-2N) . Dopolnitve v članek v skladu s spremembo zakona je vnesel Darko Bohte. Najdete jih pod DAVČNI VIDIK in so označene z grafičnim znakom za opozorilo (!).
Definicija
Podjemna pogodba oziroma pogodba o delu (v praksi se uporabljata oba izraza, redkeje tudi izraz delovršna pogodba) se sklene med dvema strankama: naročnikom in podjemnikom. Podjemnik se s sklenitvijo takšne pogodbe zaveže, da bo za naročnika opravil določeno delo, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo, naročnik pa mu je za to dolžan plačati v pogodbi dogovorjeno plačilo.
PRAVNI VIDIK
Za sklenitev podjemne pogodbe ni predpisana nobena oblika (pisnost, notarski zapis …). Osnovna pravila glede podjemne pogodbe ureja Obligacijski zakonik v členih od 619 do 648. Podjemna pogodba se lahko sklene ustno, pisno ali kako drugače. Vendar pa je pisna oblika pogodbe zelo priporočljiva, saj omogoča lažje dokazovanje o vsebini dogovora.
Pri opravljanju določenega dela skladno s podjemno pogodbo, si podjemnik organizira delo sam. To pomeni, da si mora sam priskrbeti vse, kar potrebuje pri opravljanju dela (orodje, stroje, pripomočke,..). Material lahko priskrbi naročnik ali podjemnik, odvisno od dogovora. Pri delu je podjemnik samostojen, sam je odgovoren za rezultate dela in ni podrejen naročniku, drugače kot pri delovnem razmerju, kjer delodajalec nad delavcem izvršuje nadzor in daje navodila. Podjemnik sicer tudi mora spoštovati navodila naročnika in mu omogočiti nadzor nad potekom dela, vendar je ta manj intenziven od nadzora delodajalca nad delavcem v delovnem razmerju. V primeru delovnega razmerja ima namreč delodajalec tudi disciplinsko oblast nad zaposlenim, med tem ko pri podjemnem delu takšnega nadzora ni.
Ali se podjemna pogodba lahko sklene vedno, ko neka oseba (delodajalec) želi, da se zanjo opravi neko delo?
Ne, podjemna pogodba se ne sme skleniti, če se delavec/podjemnik prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem osebno in nepretrgano opravlja delo za plačilo, po navodilih in nadzorom delodajalca. V takšnem primeru je namreč s takšno osebo potrebno skleniti pogodbo o zaposlitvi, saj ima takšno razmerje vse elemente delovnega razmerja
Podjemnik ima naslednje obveznosti:
-
naročniku mora omogočiti, da lahko nadzoruje potek dela in daje navodila,
-
naročnika mora obvestiti o napakah, ki jih opazi na materialu, saj v nasprotnem primeru odgovarja za nastalo škodo,
-
v primeru, ko naročnik zahteva, naj podjemnik stvar izdela iz materiala z napakami, na katere je bil naročnik opozorjen, mora ravnati po naročnikovi zahtevi. Če je očitno, da material ni primeren za naročeno delo ali če bi izdelava iz tega materiala lahko škodila podjemnikovemu ugledu, lahko podjemnik odstopi od pogodbe,
-
je dolžan opozoriti naročnika na pomanjkljivosti v njegovem naročilu in na druge okoliščine, ki so pomembne za naročeno delo in bi lahko povzročile škodo. V nasprotnem primeru podjemnik odgovarja za škodo, ki nastane,
-
je dolžan izvršiti delo po dogovoru in pravilih, ki se zahtevajo za opravljanje dela,
-
je dolžan delo opraviti v določenem času, če čas v pogodbi ni določen, pa v času, ki je razumno potreben za take posle,
-
je dolžan izročiti naročniku izdelano ali popravljeno stvar (te obveznosti je podjemnik prost le v primeru, če je bila stvar, ki jo je izdelal ali popravil, uničena iz vzroka, za katerega ne odgovarja (npr. po naključju).
Podjemnik ni nujno dolžan dela po podjemni pogodbi opraviti sam, razen če je to izrecno dogovorjeno s pogodbo ali če to izhaja iz narave posla.
Naročnik ima naslednje obveznosti:
-
-> prevzeti mora delo, ki je bilo izvršeno po določilih pogodbe in pravilih dela, ki se je opravljalo,
-
-> plačati odjemniku dogovorjeno plačilo,
-
-> mora pregledati izvršeno delo, takoj ko je to mogoče in o ugotovljenih napakah nemudoma obvestiti podjemnika
Podjemna pogodba preneha z odstopom od pogodbe s strani naročnika, ki lahko odstopi od pogodbe, vse dokler delo ni končano. V takšnem primeru je naročnik dolžan podjemniku izplačati dogovorjeno plačilo, zmanjšano za stroške, ki jih podjemnik ni imel, pa bi jih moral imeti, če pogodba ne bi bila razdrta, kot tudi za tisto, kar je zaslužil drugje ali kar namenoma ni hotel zaslužiti.
Podjemnik načeloma ne more odstopiti od podjemne pogodbe, razen kadar je očitno, da material, ki ga je priskrbel naročnik ni primeren za naročeno delo, ali če bi izdelava iz takšnega materiala, lahko škodovala podjemnikovemu ugledu.
Ali je podjemna pogodba časovno omejena?
Ne, trajanje podjemne pogodbe ni časovno omejeno. Lahko se sklene za določen ali za nedoločen čas, vendar je pri tem potrebno paziti na to, da razmerje med naročnikom in podjemnikom ne vsebuje elementov delovnega razmerja, saj je v takšnem primeru potrebno skleniti pogodbo o zaposlitvi.
DAVČNI VIDIK
