Pojasnilo davčnega organa navajamo v celoti.
Pojasnilo DURS, št. 42153-569/2011-2, 14. 12. 2011
"Na podlagi zaprosila zavezanca v nadaljevanju posredujemo splošno pojasnilo v zvezi z davčnimi posledicami trgovanja z vrednostnimi papirji (kuponskimi obveznicami in delnicami), katerih izdajatelji so domače in tuje osebe, in ki se ponujajo javnosti oziroma uvrščajo v trgovanje na organiziranem trgu v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: RS).
1. Kuponske obveznice1
1.1. Davčna obravnava dohodkov iz kuponskih obveznic, ki jih dosegajo fizične osebe
Davčna obravnava dohodkov iz kuponskih obveznic, ki jih dosegajo fizične osebe, je določena z Zakonom o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 13/11–UPB7).
1.1.1. Obresti
Po ZDoh-2 so med drugim obdavčene tudi obresti od dolžniških vrednostnih papirjev (prvi odstavek 81. člena ZDoh-2).
V 83. členu ZDoh-2 je določeno splošno pravilo za ugotavljanje davčne osnove od obresti, v členu 87 ZDoh-2 pa je določeno posebno pravilo za ugotavljanje davčne osnove od obresti, doseženih z unovčitvijo kupona za izplačilo obresti. Davčna osnova od obresti, doseženih z unovčitvijo kupona za izplačilo obresti, so dosežene obresti.
Od ugotovljene davčne osnove od obresti se dohodnina izračuna in plača po stopnji 20 %6 in se šteje kot dokončen davek (prvi odstavek 132. člena ZDoh-2). To pomeni, da se davčne osnove od obresti ne všteva v letno davčno osnovo za odmero dohodnine posameznega davčnega leta.
|
Davčna obravnava obresti na kuponske obveznice, dosežene pri fizični osebi, ki opravlja dejavnost
V skladu z 2. točko prvega odstavka 54. člena ZDoh-2 kot prihodek pri ugotavljanju davčne osnove od dohodka iz dejavnosti ne štejejo obresti, kot so določene v III.6.1. poglavju ZDoh-2, in dosežene na podlagi dolžniških vrednostnih papirjev, izdanih v seriji, za katere so z zakonom, ki ureja trg vrednostnih papirjev, določeni pogoji in način poslovanja z njimi.
V skladu s prej navedenim se pri ugotavljanju davčne osnove od dohodka iz dejavnosti iz prihodkov izključujejo obresti, pri katerihsta hkrati izpolnjena dva pogoja:
- gre za obresti, kot so določene v III.6.1. poglavju ZDoh-2, in
- gre za obresti, dosežene na podlagi določenih dolžniških vrednostnih papirjev.
Vse ostale obresti se obravnavajo kot prihodki iz dejavnosti, če fizična oseba v poslu, na podlagi katerega se izplačujejo obresti, nastopa kot fizična oseba, ki opravlja dejavnost, in se posel temu ustrezno evidentira v poslovnih knjigah fizične osebe.
Iz pojasnjenega sledi, da se v primeru, ko sta hkrati izpolnjena oba prej navedena pogoja, obresti na dolžniške vrednostne papirje davčno obravnavajo enako kot pri fizični osebi, ki ne opravlja dejavnosti.
|
Davčna obravnava obresti, doseženih z unovčitvijo kupona za izplačilo obresti, je odvisna od treh dejavnikov, in sicer:
- rezidentstva davčnega zavezanca,
- od vira obresti (ali so obresti dosežene v Sloveniji ali izven Slovenije) ter
- vrste obveznic.
1.1.1.1. Obresti plačane rezidentom in nerezidentom
Rezident je skladno s prvim odstavkom 5. člena ZDoh-2 zavezan za plačilo dohodnine od vseh obresti na kuponske obveznice, ki imajo vir v Sloveniji in izven Slovenije.
Nerezident je skladno z drugim odstavkom 5. člena ZDoh-2 zavezan za plačilo dohodnine od vseh obresti na kuponske obveznice, ki imajo vir v Sloveniji.
> Ne glede na navedeno nerezidenti ne plačujejo dohodnine od obresti na vrednostne papirje, opredeljene v drugem, petem in šestem odstavku 33. člena ZDoh-2.
|
Po drugem odstavku 5. člena ZDoh-2, fizična oseba, ki je rezident v državi članici Evropske unije, ki ni Slovenija, ne plačuje dohodnine od dohodka od prihrankov – ki ima vir v Sloveniji in o katerem je plačilni zastopnik dolžan poročati davčnemu organu v skladu z določbami poglavja, ki ureja dajanje podatkov o dohodku od prihrankov v obliki plačil obresti v zakonu, ki ureja davčni postopek (tj. 10. podpoglavje I. poglavja petega dela ZDavP-2) – če je upravičeni lastnik navedenega dohodka.
Po petem odstavku 5. člena ZDoh-2, nerezident ne plačuje dohodnine od obresti na vrednostne papirje, katerih izdajateljica je Republika Slovenija in so izdani na podlagi zakona, ki ureja javne finance.
Po šestem odstavku 5. člena ZDoh-2, nerezident ne plačuje dohodnine od obresti na dolžniške vrednostne papirje, ki jih izda gospodarska družba, ki je ustanovljena v skladu s predpisi v Sloveniji, če:
- ne vsebujejo opcije zamenjave za lastniški vrednostni papir (oziroma ne vsebujejo opcije imetnikov, z uresničitvijo katere dosežejo zamenjavo za lastniški vrednostni papir, če je izdajatelj dolžniškega vrednostnega papirja banka), in
- so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu ali se z njimi trguje v večstranskem sistemu trgovanja v državi članici EU ali v državi članici Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (v nadaljnjem besedilu: OECD),
razen v primeru dolžniških vrednostnih papirjev, ki so izdani za plačilo odškodnin v skladu z zakonom, ki ureja denacionalizacijo.
|
1.1.1.2. Obresti z virom v Sloveniji in z virom izven Slovenije
Za namene določanja vira dohodka (tj. vira obresti na kuponske obveznic) je treba upoštevati določbe 10. in 13. člena ZDoh-2.
Na podlagi 5. točke prvega odstavka 10. člena ZDoh-2 imajo obresti vir v Sloveniji, če je dohodek izplačala ali ji je bil zaračunan, oseba, ki je rezident po tem zakonu ali po zakonu, ki ureja davke od dohodkov pravnih oseb, ali poslovna enota nerezidenta po tem zakonu ali zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, razen če je obresti izplačala poslovna enota izven Slovenije in se v skladu s tem zakonom oziroma zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, šteje za odbitno postavko pri izračunu davčne osnove, ki pripada poslovni enoti izven Slovenije.
Na podlagi 13. člena ZDoh-2 imajo vir v Sloveniji obresti
- od vrednostnih papirjev in pravic iz vrednostnih papirjev, ki jih izdajo:
a. RS, Banka Slovenije ali samoupravne lokalne skupnosti,
b. gospodarske družbe, zadruge in druge oblike organiziranja, ki so ustanovljene v skladu s predpisi v Sloveniji in
- lastniških deležev in pravic iz lastniških deležev v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja, ki so ustanovljene v skladu s predpisi v Sloveniji,
vključno z dobičkom iz kapitala, doseženim z njihovo odsvojitvijo.
Obresti, ki nimajo vira v Sloveniji po zgoraj navedenih določbah ZDoh-2, imajo vir izven Slovenije.
> Skladno z navedenim, se v primeru, ko je izdajatelj kuponskih obveznic, ki so sicer uvrščene v trgovanje na organiziranem trgu v Sloveniji, tuja družba (tj. družba, ki je ustanovljena v skladu s tujimi predpisi) in za obresti ni mogoče določiti vira po 10. členu ZDoh-2, za obresti na take kuponske obveznice šteje, da imajo vir izven Slovenije. Navedeno pomeni, da nerezidenti niso zavezani za plačilo dohodnine od takih obresti, rezidenti pa lahko v skladu z določbami IX. poglavja ZDoh-2 (Odprava dvojnega obdavčevanja dohodkov rezidenta z virom izven Slovenije) odmerjeno dohodnino zmanjšajo za ustrezen del v tujini plačanega davka od takih obresti. Več o načinu plačevanja dohodnine od obresti, ki imajo vir v tujini, je opisano v točki a2 spodaj.
1.1.1.3. Plačilo davka od obresti
a) Plačilo obresti rezidentom
a1) Obresti na kuponske obveznice, ki imajo vir v Sloveniji
Dohodnino od obresti na kuponske obveznice, ki imajo vir v Sloveniji, praviloma izračuna plačnik davka kot davčni odtegljaj v obračunu davčnega odtegljaja. Plačnik davka mora davčni odtegljaj izračunati in odtegniti hkrati z obračunom obresti. Skladno s 132. členom ZDoh-2 se dohodnina odmeri po stopnji 20 %6.
Plačnik davka je opredeljen v 58. členu ZDavP-22 in sicer se za plačnika davka lahko šteje izdajatelj obveznice ali druga oseba, odvisno od primera.
Navedeno ne velja v primerih, določenih v osmem odstavku 325. člena ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 13/11-UPB4), ko davčni organ na podlagi napovedi zavezanca ugotovi dohodnino, in sicer od:
- vrednostnih papirjev, katerih izdajateljica je RS in so izdani na podlagi zakona, ki ureja javne finance;
- dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih izda gospodarska družba, ki je ustanovljena v…
