Pojasnilo davčnega organa navajamo v celoti.
V Uradnem listu Republike Slovenije, št. 63/16, z dne 7. 10. 2016, je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2J), ki začne veljati 22. 10. 2016, razen izjem pa se začne uporabljati 1. januarja 2017.
V nadaljevanju podajamo kratko informacijo o novostih, ki jih prinaša novela ZDavP-2J.
K 3. členu ZDavP-2J (drugi in peti odstavek 48. člena ZDavP-2 - odgovornost pravnih naslednikov)
Z novelo se izboljšuje položaj dediča kot pravnega naslednika zapustnika v zvezi z izpolnitvijo davčnih obveznosti zapustnika. V drugem odstavku 48. člena se namreč rok, v katerem mora dedič izpolniti davčne obveznosti zapustnika, ki jim je že potekel rok plačila, podaljšuje iz 30 na 60 dni, šteto od pravnomočnosti sklepa o dedovanju.
Črtan je tudi drugi stavek petega odstavka 48. člena, v skladu s katerim so se v obdobju od dneva smrti zapustnika do dospelosti davčne obveznosti za dediča, zaračunavale obresti po evropski medbančni obrestni meri za ročnost 12 mesecev, ki je veljala na dan smrti zapustnika.
K 4., 6., 7., 11., 14., 19., 24. in 25. členu ZDavP-2J (Nova določitev višine obrestnih mer)
Obstoječ sistem obrestnih mer vezan na medbančno obrestno mero (EURIBOR) se spreminja, in sicer se določa fiksna višina letne obrestne mere. Pri tem je stopnja obrestne mere odvisna od sodelovanja zavezanca za davek in ga spodbuja k pravočasnemu izpolnjevanju finančnih obveznosti. Tako se zavezanec za davek, ki pravočasno in pravilno izpolnjuje svoje finančne obveznosti, izogne plačilu morebitnih dodatnih obresti. Glede na stopnjo sodelovanja pa so določene obrestne mere v višini 2%, 3%, 5% in 7%.
Obrestna mera 2% je določena za primere:
- odloga davčne izvršbe v primeru vložene pritožbe (87. člen ZDavP-2),
- odloga ali obročnega plačila davčne obveznosti (101., 102. ali 103. člen ZDavP-2),
- zadržanja že začete izvršbe (157. člen ZDavP-2),
in velja za fizične osebe, za druge zavezance pa le, če višina referenčne obrestne mere za izračun državne pomoči, ki jo objavi Evropska komisija, ne presega 2% - v tem primeru velja ta.
Obrestna mera 3% je določena za primere:
- predložitev davčnega obračuna na podlagi samoprijave (55. člen ZDavP-2),
- predložitev davčne napovedi po izteku predpisanega roka, če davčni organ takšne predložitve ne dopusti (62. člen ZDavP-2) in
- vložitve davčne napovedi na podlagi samoprijave (63. člen ZDavP-2).
Obrestna mera 5% je določena za predložitev davčnega obračuna v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora (140. a člen ZDavP-2 – nov institut).
Obrestna mera 7% je določena za primere, ko davčni organ v postopku davčnega nadzora ugotovi davčno obveznost. Za carinske zadeve se glede obračunavanja obresti uporablja ureditev iz carinskega zakonika Unije (114. člen).
Zamudne obresti ostajajo nespremenjene.
K 5. členu in tretjemu odstavku 73. člena ZDavP-2J (58. člen ZDavP-2 – Plačnik davka)
Sprememba v uvodnem stavku prvega odstavka 58. člena zakona je redakcijske narave, saj se jasneje določa, da se izraz ‘združenje oseb’ nanaša na združenje oseb po tujem pravu.
Spremembi v 2. in 3. točki prvega odstavka 58. člena sta povezani z dejstvom, da sta bila v letu 2015 sprejeta nov Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-3) in Zakon o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov (ZUAIS), ki sta na novo uredila področje upravljanja investicijskih skladov ter opravljanja investicijskih storitev in poslov.
S spremembo četrtega odstavka se določa, da lahko plačnik davka pooblasti pravno osebo oziroma združenje oseb (vključno z družbo civilnega prava) po tujem pravu, ki je brez pravne osebnosti, samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost – razen nerezidenta Republike Slovenije v skladu z zakonom o obdavčevanju, ki v skladu z zakonom o obdavčevanju nima poslovne enote nerezidenta v Republiki Sloveniji, ali v skladu s predpisi, ki urejajo ustanovitev in poslovanje v Republiki Sloveniji, nima podružnice v Republiki Sloveniji – da v njegovem imenu izpolni obveznost iz 59. člena tega zakona. Za ravnanje druge osebe, pa odgovarja plačnik davka, kakor da bi obveznost izpolnjeval sam.
Z dopolnitvijo sedmega odstavka se zaradi T2S okolja, v katerega se bo KDD Centralna klirinško depotna družba, d. d., vključila 6. februarja 2017, in zaradi s tem povezanih administrativnih poenostavitev, določa, da za izdajatelja nematerializiranega finančnega instrumenta ne velja obveznost dostave podatkov v primeru, ko izdajatelj dohodek iz nematerializiranega finančnega instrumenta, ki ima vir v Sloveniji, plača centralni klirinško depotni družbi s sedežem v Sloveniji, ki ga prejme za tuj račun. Določene podatke, ki bi jih po doslej veljavnem sistemu davčnemu organu dostavil izdajatelj, bo po novem dostavila centralna klirinško depotna družba. V skladu s tretjim odstavkom 73. člena ZDavP-2J sprememba sedmega odstavka 58. člena tega zakona začne veljati 6. februarja 2017.
Sprememba enajstega odstavka je povezana z dejstvom, da sta bila leta 2015 sprejeta novi Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-3) in Zakon o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov (ZUAIS), ki sta na novo uredila področje upravljanja investicijskih skladov in opravljanje skrbniških storitev.
K 9. členu ZDavP-2J (84.a člen ZDavP-2 – Podpis upravnih aktov in drugih dokumentov v upravnem postopku, ki se izdelajo v elektronski obliki)
Ta določba omogoča hitrejše administriranje davčnega organa. Davčni organ namreč akte procesira v svojem dokumentnem sistemu, vključno z elektronskim podpisovanjem s kvalificiranim digitalnim potrdilom. Kadar se tak akt vroča v papirni obliki, ga je potrebno še lastnoročno podpisati – torej je potrebno dvakratno podpisovanje, kar pri veliki količini izdanih aktov predstavlja nezanemarljivo izgubo časa. Na podlagi nove določbe 84.a člena bo poslej zadoščal samo elektronski podpis uradne osebe tudi za akte, poslane naslovniku v papirni obliki. Na aktu bo vizualizacija elektronskega podpisa uradne osebe, iz katere bodo izhajali osnovni podatki o veljavnosti podpisa, zavezanci pa bodo lahko verodostojnost elektronskega podpisa in same odločbe, preverili tudi pri davčnem organu, ki je tak akt izdal.
Druga novost iz tega člena je pri podpisovanju samodejno izdanih aktov v elektronski obliki (torej aktov, ki jih davčni organ kreira iz aplikacij, ne pa z individualno ročno sestavo akta), kjer se namesto žiga in lastnoročnega podpisa uradne osebe, lahko odtisne faksimile. Ta določba torej sledi že veljavni določbi 210. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki že sedaj omogoča podpisovanje samodejno izdanih dokumentov s faksimilom. Razlika med ZUP in to določbo je v tem, da ZUP ureja faksimile…
