4.6.8 Posojila
Kristinka Vuković Sonja Kermat Urška Juršev
Posojila so način financiranja podjetij v primeru, ko nimajo lastnih denarnih sredstev za določene namene ali pa so finančne naložbe, v primerih, ko ima podjetje presežek lastnih denarnih sredstev. Posojilna pogodba je skladno z Obligacijskim zakonikom pogodba, s katero se posojilodajalec zavezuje, da bo posojilojemalcu izročil določen znesek denarja ali določeno količino drugih nadomestnih stvari, posojilojemalec pa se zavezuje, da mu bo po določenem času vrnil enak znesek denarja oziroma enako količino stvari iste vrste ali kakovosti. Posojilojemalec se lahko zaveže, da poleg glavnice dolguje tudi obresti. V gospodarskih pogodbah dolguje posojilojemalec obresti, tudi če niso bile dogovorjene.
Pri poslovanju podjetij se pojavljajo:
- dolgoročna dana posojila
- kratkoročno dana posojila
- dolgoročna prejeta posojila in
- kratkoročna prejeta posojila.
RAČUNOVODSKI VIDIK
V knjigovodskih evidencah izkazujemo dana posojila v okviru skupine 07 in 18, prejeta posojila v okviru skupine 27 in 97.
Dolgoročna ali kratkoročna finančna naložba v posojilo se ob začetnem pripoznanju izmeri na podlagi zneskov skladno s pogodbo o danem posojilu. Posojila se lahko nakažejo direktno iz bančnega računa. V tem primeru imamo neposredni odliv denarja iz bančnega računa in se na ta način ena vrsta sredstva (denarja) spremeni v drugo vrsto sredstva (dolgoročno naložbo). Seveda pa ni nujno, da sklenitvi posojilne pogodbe vedno sledi odliv denarja iz bančnega računa. Posojilno razmerje v praksi mnogokrat nima nujno denarnega odliva iz bančnega računa, ampak je lahko zgolj knjigovodska preknjižba neke kratkoročne terjatve (terjatev do kupca) v dolgoročno ali kratkoročno posojilo ali pa ni direktnega odliva denarja iz bančnega računa, ker gre za kompenzacijo z dolgovi.
S posojili so povezani tudi obračuni obresti in drugih stroškov (npr. odobritve in obdelave pogodbe), ki so za posojilodajalca finančni prihodki, za posojilojemalca pa finančni odhodki ali pa sestavina sredstva, saj se lahko vštevajo v nabavno vrednost opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenih sredstev ali vrednost zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje. Tako po SRS2016 kot po MSRP je potrebno obravnavati ne le obresti, temveč vse stroške izposojanja enotno.
DAVČNI VIDIK
Obresti med povezanimi osebami
Posojilna razmerja se pogosto sklepajo med povezanimi osebami (fizičnimi in pravnimi osebami). Pri danih posojilih je potrebno paziti, da je obrestna mera po posojilni pogodbi najmanj takšna, kot to določa Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) v 19. členu, saj je sicer podjetje posojilodajalec dolžan za potrebe izdelave davčnega obračuna obresti obračunati najmanj v višini zadnje ob času odobritve posojila znane priznane obrestne mere in za razliko med zneskom pogodbenih obresti (če so te manjše od zadnje znane obrestne mere) in zneskom obresti obračunanih skladno z zadnjo znano priznano obrestno mero na dan sklenitve posojilne pogodbe, povečati davčno osnovo v davčnem obračunu davka od dohodkov pravnih oseb.
Opomba
Več o obrestnih merah med povezanimi osebami, njihovi velikosti in načinu določanja najdete pri članku Obresti.
Povezane osebe so podrobno opredeljene v 16.-17. členu ZDDPO-2. 16. člen ureja povezane osebe v razmerjih s tujino in 17. člen povezane osebe rezidentke. V razmerjih s tujino se skladno s 16. členom ZDDPO-2 štejeta za povezani osebi rezidentka in nerezidentka, ki sta povezani v kapitalu z najmanj 25% neposredno ali posredno udeležbo oziroma če ima ista oseba (pravna, fizična ali njen družinski član) v lasti najmanj po 25% kapitala rezidenta in nerezidenta.
Povezani osebi rezidentki pa sta tisti dve pravni osebi, med katerima obstaja najmanj 25% neposredna ali posredna kapitalska povezava ali povezava v upravljanju, nadzoru ali številu glasovalnih pravic ali pa če ena obvladuje drugo na podlagi pogodbe ali na način, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami. Povezani osebi rezidentki sta tudi pravni oseb, katerih isti lastniki (pravne ali fizične osebe ali njihovi družinski člani) imajo v vsaki od njiju neposredno ali posredno v lasti najmanj 25% kapitala, pravic v upravljanju ali nadzoru ali glasovalnih pravic ali pa ju obvladujejo po pogodbi na način, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami.
Za povezane osebe se ne štejejo fizične osebe: lastniki in zaposleni. Povezane osebe po 17. členu ZDDPO-2 so le fizične osebe, ki opravljajo dejavnost (samostojni podjetniki in drugi zasebniki) oziroma njihovi družinski člani, če imajo najmanj 25% kapitala ali pa enak odstotek glasovalnih pravic ali pravic v upravljanju ali nadzoru pa tudi če pravno osebo obvladujejo na podlagi pogodbe na način, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami.
Ali je obvezno obračunati obresti, kadar fizična oseba – lastnik daje posojila svojemu podjetju?
Ne, obveznost obračuna ni predpisana za nobeno posojilo. Vedno obračun naredimo le na način, kot je opredeljen s posojilno pogodbo in če je posojilo brezobrestno, obresti ni. Z davčnega vidika posojilojemalca so take obresti oziroma obrestna mera omejena navzgor, in sicer s Pravilnikom o priznani obrestni meri in ZDDPO-2. Previsoko obračunane obresti so tako za podjetje posojilojemalca davčno nepriznan strošek, za posojilodajalca pa prikrito izplačilo dobička. Hkrati pa je za opozoriti na sicer manjše tveganje, da davčni organ terja obresti tudi za posojilodajalca lastnika (če je posojilo brezobrestno), saj bi naj med povezanimi osebami veljale primerljive tržne obrestne mere, na trgu med nepovezanimi osebami pa brezobrestnih posojil ni. Vendar se trenutno takšna praksa ne izvaja, možna pa je.
Tanka…
