5.4.1.3 Povračilo stroškov, povezanih z delom
Irena Kamenščak, univ. dipl. prav.
Delodajalec je delojemalcu dolžan povrniti stroške, ki so povezani z delom. 130. člen ZDR-1 določa, da ima delavec pravico do povračila stroškov za prehrano med delom (t. i. malica), za prevoz na delo in z dela ter do povračila stroškov, ki jih ima pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju. ZDR-1 ne določa višine teh povračil, ampak določi le, da se višina povračil stroškov v zvezi z delom določi s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti oziroma, če kolektivna pogodba ne obstoji ali tega ne določa, da se določi s podzakonskim aktom. V tem delu je potrebno opozoriti, da kolektivne pogodbe poznajo in urejajo določena povračila stroškov, ki jih ZDR-1 ne ureja. Tako npr. ZDR-1 ne ureja terenskega dodatka, davčna zakonodaja pa zanj predvideva določene posebnosti glede dohodninske obravnave. Enako velja tudi za socialno zakonodajo, ki ureja obračun in plačilo prispevkov za socialno varnost.
Pri povračilu stroškov povezanih z delom je potrebno razločevati med delovno pravno pravico delavca, kot jo določa delovno pravna zakonodaja in davčno obravnavo povračil. V praksi se to dvoje pogosto enači, čeprav gre za dve različni pravni področji, ki ju ni mogoče enačiti, kljub temu, da sta med seboj zelo povezani. Možno pa je, da delovno pravni predpis pravico do povračila stroškov veže na pravila davčne obravnave (npr. na Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Davčna uredba – 6105/2006 Ur.l.RS) in v tem primeru je delovno pravna pravica delavca dejansko (posredno) določena z davčnim predpisom. Se je pa v takšnem primeru potrebno zavedati, da…