SODBA SODIŠČA (tretji senat)
z dne 21. oktobra 2010 (jezik postopka: litovščina)
„Direktiva 2006/112/ES – Pravica do odbitka plačanega vstopnega DDV – Nacionalni predpisi, s katerimi je pravica do odbitka izključena za blago, ki se ponovno proda pred registracijo davčnega zavezanca za namene DDV“
V zadevi C‑385/09,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, ki ga je vložila Mokestinių ginčų komisija prie Lietuvos Respublikos vyriausybės (Litva) z odločbo z dne 21. septembra 2009, ki je na Sodišče prispela 29. septembra 2009, v postopku
Nidera Handelscompagnie BV
proti
Valstybinė mokesčių inspekcija prie Lietuvos Respublikos finansų ministerijos,
SODIŠČE (tretji senat),
v sestavi K. Lenaerts (poročevalec), predsednik senata, D. Šváby, R. Silva de Lapuerta, sodnica, E. Juhász in J. Malenovský, sodnika,
generalna pravobranilka: E. Sharpston,
sodna tajnica: C. Strömholm, administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 1. julija 2010,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
- za Nidera Handelscompagnie BV I. Misiūnas,
- za litovsko vlado R. Mackevičienė, zastopnica,
- za Evropsko komisijo A. Steiblytė in M. Afonso, zastopnici,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalne pravobranilke, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago določb Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, str. 1).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Nidera Handelscompagnie BV (v nadaljevanju: Nidera) in Valstybinė mokesčių inspekcija prie Lietuvos Respublikos finansų ministerijos (nacionalna davčna inšpekcija pri ministrstvu za finance Republike Litve) glede pravice do odbitka davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV), plačanega za blago, ki je bilo kupljeno v Litvi in izvoženo v tretje države.
Pravni okvir
Pravo Unije
3 Člen 9(1) Direktive 2006/112 določa:
„‚Davčni zavezanec‘ je vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja kakršno koli ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat te dejavnosti.
‚Ekonomska dejavnost‘ je vsaka dejavnost proizvajalcev, trgovcev ali oseb, ki opravljajo storitve, vključno z rudarskimi in kmetijskimi dejavnostmi ter dejavnostmi samostojnih poklicev. Za ekonomsko dejavnost se šteje predvsem izkoriščanje premoženja v stvareh ali pravicah, ki je namenjeno trajnemu doseganju dohodka.“
4 Člen 167 te direktive določa:
„Pravica do odbitka nastane v trenutku, ko nastane obveznost za obračun odbitnega davka.“
5 Člen 168 navedene direktive določa:
„Dokler se blago in storitve uporabljajo za namene njegovih obdavčenih transakcij, ima davčni zavezanec v državi članici, v kateri opravlja te transakcije, pravico, da odbije od zneska DDV, ki ga je dolžan plačati, naslednje zneske:
(a) DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal v tej državi članici za blago ali storitve, ki mu jih je ali mu jih bo opravil drug davčni zavezanec;
[…]“
6 Člen 178 te direktive določa:
„Za uveljavljanje pravice do odbitka mora davčni zavezanec izpolniti naslednje pogoje:
(a) za odbitke v skladu s členom 168(a) v zvezi z dobavo blaga in opravljanjem storitev imeti račun, izdan v skladu s členi 220 do 236 in členi 238, 239 in 240;
[…]“
7 Člen 213 Direktive 2006/112 določa:
„1. Vsak davčni zavezanec prijavi začetek, spremembo ali prenehanje svoje dejavnosti kot davčni zavezanec.
[…]“
8 Člen 214(1) te direktive določa:
„Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo, da so naslednje osebe identificirane s posamično številko:
[…]
(c) vsak davčni zavezanec, ki na njihovem ozemlju opravi pridobitev blaga znotraj Skupnosti za namene transakcij v zvezi z dejavnostmi iz drugega pododstavka člena 9(1), ki se opravljajo zunaj tega ozemlja.
[…]“
9 Člen 273 navedene direktive določa:
„Države članice lahko določijo še druge obveznosti, za katere menijo, da so potrebne za pravilno pobiranje DDV in za preprečevanje utaj, ob upoštevanju zahteve po enakem obravnavanju domačih transakcij in transakcij, ki jih opravljajo davčni zavezanci med državami članicami, pod pogojem, da takšne obveznosti v trgovini med državami članicami ne zahtevajo formalnosti pri prehodu meja.
Možnost, ki je predvidena v prvem pododstavku, se ne more uporabljati za nalaganje dodatnih obveznosti v zvezi z izdajanjem računov, ki jih je več, kot je določeno v poglavju 3.“
Nacionalno pravo
10 Člen 2, točka 28, zakona Republike Litve št. IX-751 o davku na dodano vrednost (Lietuvos Respublikos pridėtinės vertės mokesčio įstatymas št. IX‑751, Žin., 2002, št. 35‑1271, 2002, št. 40, 2002, št. 46, 2002, št. 48), kakor je bil spremenjen (Žin., 2004, št. 17‑505, 2005, št. 81‑2944, v nadaljevanju: zakon o DDV), opredeljuje pojem „zavezanec za DDV“ tako:
„[O]seba, ki jo davčna uprava registrira kot zavezanca za DDV, vključno z vsako identifikacijo za namene DDV, če ima ustrezno identifikacijsko številko, razen identifikacije oseb za namene…
