Danes je 27.12.2024

Input:

Pravilnik o računovodstvu za mikro družbe (vzorec)

29.7.2024, , Vir: Verlag DashöferČas branja: 44 minut

5.3.11 Pravilnik o računovodstvu za mikro družbe (vzorec)

mag. Sabina Lamut

Odprite vzorec v Wordu.

V skladu z določbo 54. čl. ZGD-1 (Zakon o gospodarskih družbah) ter s SRS 2024, ki obsegajo Uvod v SRS, Okvir SRS ter posamezne SRS-je, ki urejajo gospodarske kategorije (Standardi I) ter standarde računovodskega poročanja (Standardi II) , pojasnila k SRS , je direktor družbe MIKRO d.o.o. dne …………….. sprejel

Pravilnik o računovodstvu
( osnutek za MIKRO DRUŽBE z zunanjim računovodstvom)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S tem pravilnikom družba MIKRO d.o.o. (v nadaljevanju družba) določa organiziranost računovodstva, računovodska pravila z vidika pripoznavanja, odprave pripoznanja, merjenja in vrednotenja gospodarskih kategorij, računovodsko odgovornost in računovodska opravila.

2. člen

Računovodstvo družbe zagotavlja informacije o poslovni in finančni uspešnosti družbe ter o njenem premoženjskem in finančnem stanju za notranje in zunanje uporabnike informacij.

3. člen

Vsi izrazi v tem pravilniku so usklajeni z izrazi slovenskih računovodskih standardov 2024.

4. člen

Okrajšave, uporabljene v tem pravilniku, pomenijo:

SRS: slovenski računovodski standard (številka za kratico se nanaša na številko standarda)

PSR: pravila skrbnega računovodenja

ZGD-1: Zakon o gospodarskih družbah

ZDDV-1: Zakon o davku na dodano vrednost

5. člen

Družba MIKRO d.o.o. je družba z enim družbenikom – enoosebna ali je večosebna družba.( navedete število družbenikov) Družba deluje kot nepovezana in ne obvladuje drugih družb.

6. člen

Pri pripravi računovodskih izkazov družba upošteva splošna pravila o vrednotenju:

  • časovno neomejenost delovanja (going concern),

  • nastanek poslovnega dogodka.

Družba se obravnava, kot da bo v nedoločljivi prihodnosti še vedno poslovala in da imajo obdobni izidi, tudi letni, le relativno vrednost. Navedeno pomeni, da družba nima namena ustaviti ali zmanjšati poslovanja v prihodnosti.

Računovodsko obravnavanje ekonomskih kategorij je v tem pravilniku jasno opredeljeno in se ne more spreminjati glede na trenutne poslovne koristi družbe. Če je v različnih obdobjih različno, je treba prikazati razloge za takšne spremembe in njihove posledice.

Računovodstvo obravnava spremembe ekonomskih kategorij, skladno z nastankom temeljnih poslovnih dogodkov. Da bi se poslovni izid izrazil vrednostno, morajo biti pri vsakem vzporejanju prihodkov in odhodkov prihodki obremenjeni samo z ustreznimi odhodki, ne glede na prejemke in izdatke. Odhodki se pripoznavajo v izkazu poslovnega izida in pred tem v računovodskih razvidih, na podlagi neposredne povezave nastanka stroškov in odhodkov v povezavi s pridobitvijo prihodkov.

Poslovodstvo družbe upošteva pri izbiranju računovodskih usmeritev in odločanju o uporabi teh ter pri pripravljanju računovodskih izkazov naslednje kakovostne značilnosti razumljivost, ustreznost zanesljivost in primerljivost glede na pomen pripisan v uvodu v SRS 2024.

Računovodski izkazi morajo vsebovati vse postavke, ki so dovolj pomembne, da lahko vplivajo na ocene in odločitve.

7. člen

Računovodstvo je sestavni del informacijskega sistema družbe. Ta pravilnik ureja tisti del računovodstva, katerega končna stopnja je dajanje računovodskih podatkov in informacij zunanjim uporabnikom in tudi tisti del računovodstva, katerega končna stopnja je dajanje računovodskih podatkov in informacij notranjim uporabnikom.

Notranji uporabniki računovodskih informacij so v skladu s standardi:

  • izvajalci posameznih nalog, ki morajo odločati o podrobnostih izvajanja,

  • poslovodstvo družbe,

  • upravljalni in nadzorni organi v družbi,

  • zaposleni v družbi.

Zunanji uporabniki računovodskih informacij so v skladu s standardi:

  • lastniki družbe, ki niso člani njegovih upravljalnih in/ali nadzornih organov (tudi možni vlagatelji kapitala),

  • posojilodajalci (zlasti dajalci dolgoročnih, pa tudi kratkoročnih posojil),

  • dobavitelji (zlasti dajalci dolgoročnih blagovnih, pa tudi kratkoročnih kreditov),

  • kupci (zlasti glavni stalni kupci),

  • država in

  • javnost (tudi konkurenti).

8. člen

V posameznih poglavjih pravilnika se obravnavajo:

  1. splošne določbe,
  2. organiziranost in delovanje računovodstva,
  3. računovodska odgovornost,
  4. knjigovodske listine in poslovne knjige,
  5. popis sredstev in obveznosti do virov sredstev,
  6. računovodski izkazi s pojasnili in poslovna poročila
  7. izkazovanje in vrednotenje postavk v računovodskih izkazih,,
  8. razkritja (pojasnila) postavk v računovodskih izkazih.
  9. končne določbe.
9. člen

Ta pravilnik ureja tisti del računovodstva, katerega končna stopnja je dajanje računovodskih podatkov in informacij zunanjim uporabnikom. Vsa vprašanja , ki jih ta pravilnik ne ureja, se rešujejo v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi, zakoni ter podzakonskimi akti.

II. ORGANIZIRANOST IN DELOVANJE RAČUNOVODSTVA

10. člen

Računovodstvo se zaupa zunanjemu izvajalcu in sestoji iz:

  • računovodstva glavne knjige (finančnega računovodstva),

  • računovodstva terjatev in obveznosti,

  • računovodstva stroškov in učinkov,

  • materialnega računovodstva,

  • računovodstva osnovnih sredstev,

  • računovodstva plač.

Vodja računovodstva mora imeti najmanj visokošolsko izobrazbo ali srednjo izobrazbo z 10-letnimi izkušnjami.

III. RAČUNOVODSKA ODGOVORNOST

11. člen

Znotraj družbe se imenuje odgovorna oseba za pripravo dokumentacije računovodstvu, katere naloge so sledeče:

  • priprava listin in pravočasna dostava družbi k vodi računovodstvo

  • ureditev potrebnih sprememb in dopolnitev pravilnika o računovodenju družbe,

  • poznavanje in spoštovanje SRS, kodeksa, kodeksa poklicne etike računovodje, in okvirno poznavanje davčnih in finančnih predpisov.

Računovodski servis prevzema odgovornost za pravilno vodenje poslovnih knjig, upoštevanje vseh predpisov na računovodskem kot tudi davčnem in finančnem področju kot tudi upoštevanje internega pravilnika o računovodenju te družbe. Podrobnosti se družbi dogovorita s pogodbo o vodenju poslovnih knjig.

IV. KNJIGOVODSKE LISTINE IN POSLOVNE KNJIGEpravila skrbnega računovodenja PSR št. 1 in št. 2

12. člen

Knjigovodska listina se sestavi za vsak poslovni dogodek, ki se v zvezi s poslovanjem družbe, pokaže v spremembi sredstev ali obveznosti do virov sredstev ali pa v nastanku odhodkov ali prihodkov. Knjigovodske listine se sestavljajo tudi v zvezi s poslovnimi dogodki, ki so predmet zunaj bilančne evidence.

13. člen

Izvirno knjigovodsko listino o poslovnem dogodku sestavijo na kraju in ob času njegovega nastanka osebe, ki sodelujejo pri njem, vsebuje pa:

  • podatke o družbi, pri kateri nastajajo poslovni dogodki in o odgovornih osebah z navedbo matične številke,

  • podatke o poslovnem dogodku,

  • v denarju izražen obseg sprememb zaradi poslovnega dogodka,

  • podatke o kraju in datumu izdaje knjigovodskih listin ter

  • opredelitve oseb, pooblaščenih za podpisovanje takih knjigovodskih listin

To področje je podrobneje urejeno v okviru pravil skrbnega računovodenja (PSR 1) v prilogi – Tabela izvirnih knjigovodskih listin.

14. člen

Izpeljana knjigovodska listina je knjigovodska listina sestavljena v knjigovodstvu oziroma računalniškem središču, ki obravnava knjigovodske podatke, in sicer na podlagi knjigovodskih podatkov iz izvirnih knjigovodskih listin ali v zvezi s preknjižbami v poslovnih knjigah.

Seznam izpeljanih knjigovodskih listin, v katerem so opredeljene osebe, ki jih sestavljajo, oziroma osebe, ki so odgovorne njihovo vnašanje v računalnik, je v prilogi – Tabela izpeljanih knjigovodskih listin.

15. člen

Za vsako knjigovodsko listino sestavljeno v družbi, osebe, odgovorne za njeno resničnost in verodostojnost, s svojimi podpisi potrdijo, da je prikaz poslovnega dogodka pravilen, skladen z določili tega pravilnika in se sme uporabiti pri knjigovodskem obravnavanju podatkov. Podpis se šteje tudi kot računalniška potrditev oziroma likvidacija.

16. člen

Besedila in številke v knjigovodskih listinah se ne smejo popravljati tako, da bi postala njihova verodostojnost dvomljiva. Popravljajo se s prečrtavanjem oziroma s storno knjižbo prvotnih besedil oziroma številk. Popravek opravi oseba, ki je izdala knjigovodsko listino in ga hkrati vnese na vse izvode knjigovodske listine. Blagajniške in druge listine, ki izpričujejo denarne poslovne dogodke, se sploh ne smejo popravljati, ampak se sestavijo nove.

POSLOVNE KNJIGE

17. člen

Družba vodi poslovne knjige po načelih dvostavnega knjigovodstva. Vse poslovne knjige vodi računalniško in v skladu s PSR 2.

18. člen

Družba vodi poslovne knjige pri zunanjem računovodstvu. Poslovne knjige, ki jih družba vodi, so:

  • glavna knjiga in

  • pomožne knjige.

Pomožne knjige so razčlenjevalni razvidi (analitične evidence) in druge pomožne knjige (pomožni knjigovodski razvidi). Analitične evidence so razčlenitve temeljnih kontov glavne knjige. V družbi vodimo naslednje analitične evidence:

  • opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev,

  • materiala in drobnega inventarja,

  • kupcev in dobaviteljev,

  • prejetih in danih posojil,

  • prejetih in danih avansov,

  • akontacij za službena potovanja.

Druge pomožne knjige, ki dopolnjujejo konte glavne knjige, so register opredmetenih osnovnih sredstev, blagajniški dnevnik, knjiga prejetih računov in knjiga izdanih računov. Družba vodi pomožne knjige v datotekah.

Družba vodi tudi vse predpisane evidence, ki jih zahteva izvajanje Zakona o DDV: knjige prejetih računov (Slovenija), knjige izdanih računov (Slovenija), knjige pridobitev blaga in storitev znotraj Skupnosti, knjige dobave blaga in storitev znotraj Skupnosti, posebne evidence o vstopnem DDV (tretje države) ter druge predpisane evidence.

Družba uporablja