Prisilna poravnava

4.6.13 Prisilna poravnava

Kristinka Vuković Sonja Kermat Urška Juršev, Boštjan J.Turk

Definicija

Prisilna poravnava je ukrep, ki ga v primeru nesolventnosti družbe lahko predlaga družba dolžnica skladno s pogoji predpisanimi z Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (odslej ZFPPIPP). Skladno z ZFPPIPP in pravili poslovno finančne stroke je poslovodstvo družbe dolžno zagotavljati takšno poslovanje družbe, da je družba vedno kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna.

Kdaj je dolžnik, pravna oseba, podjetnik ali zasebnik insolventen?

Dolžnik je insolventen, ko njegova sredstva ne zadoščajo za redno poplačilo obveznosti, ki dospevajo v plačilo. . Bolj podrobno si kriterije za določitev insolventnosti dolžnika lahko pogledate v članku Stečaj. O potrditvi prisilne poravnave izda sodišče sklep.

Dolžnosti poslovodstva

Poslovodstvo mora ugotavlj ati, ocenjevati, spremljati in obvladovati tveganja, ki jim je družba pri svojem poslovanju na trgu izpostavljena. Poleg upravljanja tveganj mora poslovodstvo še redno spremljati in preverjati, ali družba dosega kapitalsko ustreznost.

Za prisilno poravnavo se dolžnik odloči le, kadar je prepričan, da lahko z načrtom finančnega prestrukturiranja in uspešno izpeljano prisilno poravnavo trajno izboljša svoje ekonomsko finančno stanje in omogoči uspešno nadaljnje poslovanje družbe. Uvedba postopka prisilne poravnave ima za posledico zmanjšanje oziroma odložitev plačila zapadlih obveznosti do upnikov, torej se na tak način dolžniku izboljša trenutno finančno stanje in zagotovi kratkoročna plačilna sposobnost. Ob uvedbi postopka prisilne poravnave pa mora dolžnik pripraviti in predložiti načrt finančnega prestrukturiranja, s katerim si bo zagotovil tudi dolgoročno plačilno sposobnost in utrdil svoj ekonomsko finančni položaj tudi dolgoročno.

Upniki

Da se postopek prisilne poravnave lahko izpelje, se morajo z njim strinjati upniki. Pravnomočno potrjena prisilna poravnava ima za upnike materialne posledice, ki so jih pripravljeni sprejeti le, če so prepričani, da je ohranitev pravne osebe dolžnice in njenega poslovanja za njih boljša rešitev kot stečaj, čeprav se bodo morali zaradi tega odpovedati delu svojih terjatev.

Če se upniki z uvedbo postopka prisilne poravnave ne strinjajo, ga lahko ustavijo. Ne morejo pa preprečiti njegovega začetka. Postopek prisilne poravnave lahko upniki ustavijo, če obrazložijo, da dolžnik lahko poplača svoje obveznosti tudi brez prisilne poravnave in finančne reorganizacije; da s svojim nadaljnjim poslovanjem zmanjšuje možnost za poplačilo dolgov upnikov, oziroma da ni možnosti za izpolnitev obveznosti na podlagi predloga za prisilno poravnavo.

Predlog za začetek postopka

Predlog za začetek postopka prisilne poravnave lahko vloži poslovodstvo dolžnika ali osebno odgovoren družbenik dolžnika. Postopek prisilne poravnave zajema predhodni in glavni postopek. Predhodni postopek se začne z vložitvijo predloga za začetek postopka, glavni pa s sklepom sodišča, s katerim sodišče odloči o začetku postopka

Predlog za začetek postopka prisilne poravnave mora vsebovati identifikacijske podatke o dolžniku in pisni zahtevek, da sodišče nad dolžnikom začne postopek prisilne poravnave. Predlogu za začetek stečajnega postopka je potrebno priložiti:

• poročilo o finančnem poslovanju in položaju dolžnika,

• revizorjevo poročilo z mnenjem brez pridržka,

• načrt finančnega prestrukturiranja,

• poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja s pritrdilnim mnenjem,

• dokazilo o plačilu takse in

• potrdilo o plačilu začetnega predujma.

Poročilo o finančnem poslovanju

Poročilo o finančnem poslovanju in položaju dolžnika mora vsebovati:

• računovodske izkaze (bilanco stanja na zadnji dan zadnjega koledarskega trimesečja pred uvedbo postopka prisilne poravnave, izkaz poslovnega izida in izkaz denarnih tokov za obdobje od začetka poslovnega leta do dneva bilance stanja),

• pojasnila k računovodskim izkazom,

• seznam navadnih in podrejenih terjatev upnikov,

• seznam ločitvenih upnikov ter

• znesek povprečnih mesečnih stroškov rednega poslovanja dolžnika v zadnjem letu pred datumom bilance stanja.

Sodišče

Sodišče mora predlog za začetek postopka prisilne poravnave z naštetimi prilogami objaviti v 8 dneh po vložitvi. Prav tako mora sodišče v 8 dneh po prejemu predloga za začetek prisilne poravnave odločiti o predlogu in izdati sklep, ki ga mora isti dan objaviti na spletnih straneh AJPES skupaj z oklicem, s katerim o začetku postopka prisilne poravnave obvesti upnike.

Postopek prisilne poravnave vodijo sodnik, upravitelj prisilne poravnave in upniški odbor. Sodišče imenuje upravitelja in člane upniškega odbora s sklepom o začetku postopka prisilne poravnave. Za člane upniškega odbora sodišče imenuje upnike, ki so po seznamu, ki ga dolžnik pripravi v okviru poročila o finančnem poslovanju, imetniki navadnih terjatev v največjem skupnem znesku.

Upniki odločajo o poteku prisilne poravnave z glasovanjem. Pravico do glasovanja imajo le tisti upniki, ki svoje navadne terjatve prijavijo v enem mesecu po objavi oklica o začetku postopka prisilne poravnave.

Upniki, ki svojih terjatev ne prijavijo, nimajo glasovalne pravice, obdržijo pa pravico do poplačila svojih terjatev v skladu s sklenjeno prisilno poravnavo.

Glasovalna pravica posameznega upnika je odvisna od skupnega zneska vseh njegovih priznanih in verjetno izkazanih terjatev po stanju ob začetku postopka.

Prijava terjatev

Priznane terjatve so tiste pravočasno prijavljene terjatve, ki jih prizna upravitelj prisilne poravnave in jih kot takšne vključi v osnovni ali dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev, ki ga predloži sodišču. Verjetno izkazane terjatve so pravočasno prijavljene terjatve, ki jih je upravitelj prisilne poravnave, drug upnik ali dolžnik prerekal, sodišče pa jih je na osnovi opisa dejstev in priloženih listin opredelilo kot verjetne.

Preizkus terjatev

Sodišče vse prijavljene terjatve preizkusi in svojo odločitev o tem izreče v sklepu o preizkusu terjatev. Upravitelj prisilne poravnave pripravi končni seznam preizkušenih terjatev, ki služijo kot podlaga za poročilo o izidu glasovanja o sprejetju prisilne poravnave.

Znesek priznane oziroma verjetno izkazane terjatve, po katerem se izračunava delež glasovalnih pravic, je sestavljen iz:

• glavnice,

• kapitaliziranega zneska obresti od začetka postopka prisilne poravnave, če jih je upnik uveljavljal pri prijavi terjatve in

• zneska stroškov, ki jih je imel upnik z uveljavljanjem terjatve v sodnem ali drugem postopku pred začetkom prisilne poravnave, če jih je uveljavljal pri prijavi terjatve

Pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave veljajo za vse terjatve upnikov (v plačilo zapadle in ne zapadle), ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave, razen za:

• zavarovane terjatve,

• prednostne terjatve,

• izločitvene pravice in

• vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe.

Zavarovane terjatve

Zavarovane terjatve so terjatve upnika, ki so zavarovane z ločitveno pravico (zastavno pravico, pridržno pravico ...) in dajejo upniku pravico do poplačila njegove terjatve iz posebnega dolžnikovega premoženja pred poplačilom terjatev ostalih upnikov.

Prednostne terjatve

Prednostne terjatve so nezavarovane terjatve, ki so po 21. členu ZFPPIPP naslednje:

• plače in nadomestila plač za zadnjih 6 mesecev pred začetkom postopka prisilne poravnave,

• odškodnine za poškodbe, ki so povezane z delom pri dolžniku in poklicne bolezni

• davki in prispevki, ki jih mora izplačevalec obračunati in plačati hkrati z naštetimi plačili.

Izločitvena pravica

Izločitvena pravica je pravica od dolžnika zahtevati izročitev premične stvari, v posebnih primerih (na primer pri priposestvovanju) pa tudi zahtevati priznanje lastninske pravice upnika na nepremičnini ali pa zahtevati prenos premoženja, katerega imetnik je dolžnik za račun druge osebe. Izločitvena pravica daje upniku pravico do izločitve stvari, ki ne pripadajo dolžniku, ampak pripadajo njemu ali tretjim osebam.

Upniki z zavarovanimi in prednostnimi terjatvami nimajo pravice glasovati o prisilni poravnavi. Tisti upniki,…