4.9 PSR 9 – Računovodsko informiranje
vir: Slovenski inštitut za revizijo
Pravila skrbnega računovodenja 9 (2016)
RAČUNOVODSKO INFORMIRANJE
A. Uvod
Ta pravila se uporabljajo pri sestavljanju računovodskih poročil za zunanje in notranje potrebe. Obdelujejo:
a) opredeljevanje računovodskega informiranja;
b) uporabnike informacij v računovodskih poročilih;
c) oblikovanje informacij v računovodskih poročilih;
č) razkrivanje v računovodskih izkazih in drugih računovodskih poročilih;
d) razkrivanje v prilogah k računovodskim izkazom;
e) prevrednotovanje postavk v računovodskih poročilih.
Ta pravila se opirajo na splošno računovodsko teorijo in so povezana predvsem s Slovenskimi računovodskimi standardi (SRS) od 20 do 23 in Pravili skrbnega računovodenja (PSR) od 5 do 8.
Pravila (poglavje B) je treba brati skupaj z opredelitvijo ključnih pojmov (poglavjem C), pojasnili (poglavjem Č) ter Uvodom v Slovenske računovodske standarde in Okvirom SRS (2016).
B. Pravila
a) Opredeljevanje računovodskega informiranja
9.1. Računovodsko informiranje je predstavljanje računovodskih podatkov in računovodskih informacij uporabnikom. Kot takšno je končna stopnja knjigovodenja, računovodskega predračunavanja, računovodskega nadziranja in računovodskega analiziranja (proučevanja).
9.2. Računovodsko informiranje je del celotnega informiranja, potrebnega pri delovanju organizacije. Razlikuje se od finančnega informiranja, ki je zgolj informiranje o procesih in stanjih v zvezi s finančnim področjem nalog v organizaciji; finančno informiranje prevzema in poglablja le tisti del računovodskega informiranja, ki je usmerjen k finančnemu načinu razmišljanja, zato se širi tudi na druga področja.
9.3. Računovodsko informiranje je sestavina finančnega računovodstva, kadar obravnava računovodske podatke, pomembne za prikazovanje delovanja celotne organizacije ali njenih razmerij z drugimi, sestavina stroškovnega računovodstva, kadar obravnava računovodske podatke o podrobnostih z notranjega področja delovanja organizacije, in sestavina poslovodnega računovodstva, kadar obravnava računovodske informacije za potrebe poslovodstva.
9.4. Računovodsko informiranje se izvaja z računovodskimi poročili, ki vsebujejo računovodske podatke in/ali računovodske informacije, ki so izražene v denarnih ali naravnih merskih enotah. Računovodska poročila so praviloma pisna, lahko pa so tudi ustna. Pisna računovodska poročila se lahko prikazujejo tudi na računalniških zaslonih.
b) Uporabniki informacij v računovodskih poročilih
9.5. Računovodsko informiranje je pomembno za notranje in za zunanje potrebe.
9.6. Notranji uporabniki računovodskih informacij so:
– izvajalci posameznih nalog v organizaciji, ki morajo odločati o podrobnostih izvajanja;
– poslovodstvo v organizaciji od najnižje ravni do uprave (poslovodstva);
– upravljalni in nadzorni organi v organizaciji;
– zaposleni v organizaciji.
9.7. Zunanji uporabniki računovodskih informacij so:
– lastniki organizacije, ki niso člani njegovih upravljalnih in/ali nadzornih organov (tudi možni vlagatelji);
– posojilodajalci (zlasti dajalci dolgoročnih pa tudi kratkoročnih posojil);
– dobavitelji (zlasti dajalci dolgoročnih blagovnih pa tudi kratkoročnih kreditov);
– kupci (zlasti glavni stalni kupci);
– država;
– javnost (tudi tekmeci).
9.8. Računovodska poročila, ki se predlagajo uporabnikom informacij v njih, so lahko obdobna ali občasna. Obdobna računovodska poročila se jim predlagajo v določenih časovnih presledkih, vsebujejo pa ustaljene računovodske podatke in/ali računovodske informacije, ki se nanašajo na obračunska obdobja. Občasna računovodska poročila pa se jim predlagajo v časovnih presledkih, ki niso določeni, ter vsebujejo računovodske podatke in/ali računovodske informacije za posebne namene.
9.9. Računovodska poročila so glede na namen informacij v njih pobudna, nadzorna ali informativna. Pobudna računovodska poročila so namenjena uporabnikom, ki sodelujejo pri odločanju o…
