Vsebino celotne on-line klepetalnice v pdf obliki si lahko naložite tukaj.
Ker se bo poslovanje podjetja v prihodnosti korenito spremenilo, pri čemer bomo imeli presežne delavce, nas zanima ali lahko na podlagi sprememb, ki se bodo v prihodnje dogajale vsem zaposlenim delavcem izdamo odločbe o sorazmernem delu dopusta, ker ne vemo koliko bo presežnih delavcev in kakšno bo stanje podjetja?
Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1) v 159. členu ureja pridobitev pravice do letnega dopusta in minimalno trajanje le-tega ter v prvem odstavku določa, da delavec pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja.
Nadalje drugi odstavek 160. člena ZDR-1 določa, da je delodajalec dolžan delavce najkasneje do 31. marca pisno obvestiti o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto. Delodajalec lahko delavca obvesti tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec.
Pravica do sorazmernega dela letnega dopusta je urejena v 161. členu ZDR-1, ki določa, da delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, ima pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve. Če delavec med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, mu je vsak delodajalec dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu v tekočem koledarskem letu, razen če se delavec in delodajalec dogovorita drugače. Pri izračunavanju sorazmernega dela letnega dopusta se najmanj polovica dneva zaokroži na cel dan letnega dopusta.
Ugotovimo torej, da mora delodajalec delavcu do konca marca izdati pisno obvestilo o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto, pri čemer imajo delavci, pravico do letnega dopusta glede na trajanje delovnega razmerja, ki izhaja iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi in ki jim pripada glede na ustrezne kriteriji. Delodajalec ob izdaji obvestila ne more prosto kalkulirati kaj se šele bo zgodilo in kdaj bo določenim delavcem morebiti prenehalo delovno razmerje. Dokler delavcu ni dejansko podana odpoved, namreč velja, kot izhaja iz vsake posamezne pogodbe o zaposlitvi in delavcu temu ustrezno pripada tudi letni dopust. Ko se bo delodajalec dejansko odločil za odpuščanja in delavcem dejansko podal odpovedi, pa bo v odpovedi navedel, da ima delavec pravico izrabiti zgolj sorazmerni del letnega dopusta in kolikšen je ta del (upoštevaje tudi odpovedni rok in v tem trenutku posledično že znan oz. predviden datum prenehanja delovnega razmerja).
Ali je regres pogojen s koriščenjem dopusta?
Regres je pravica, ki pripada delavcu, ki ima pravico do dopusta v enakem obsegu.
V skladu z določbo 131. člena ZDR-1 je delodajalec dolžan izplačati delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače.
Če ima delavec pravico le do izrabe sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico le do sorazmernega dela regresa.
Kako je s sodno prakso za lanski dopust, se lahko koristi do 31.12 tekočega leta? Ali mora biti odsoten večino leta ali zadošča nekaj mesečna odsotnost?
Sodne prakse, na katero bi se lahko naslonili v teh zadevah, še ni.
Je pa treba pri presoji natančno upoštevati določbo 4. odstavka 162. člena ZDR-1, ki določa, da ima delavec pravico izrabiti ves letni dopust, ki ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu oziroma do 30. junija naslednjega leta zaradi odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo, do 31. decembra naslednjega koledarskega leta.
Iz navedenega izhaja, da se dopust lahko koristi do 31. decembra naslednjega leta le, če ga delavec v tekočem letu ni mogel koristiti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo, gre torej le za tri razloge in v vseh…
