4.7.6 Stavbna pravica
Kristinka Vuković Sonja Kermat Urška Juršev
PRAVNI VIDIK
Stavbna pravica je pravica imeti v lasti zgrajeno zgradbo nad ali pod tujo nepremičnino. Imetnik stavbne pravice ima v času trajanja stavbne pravice pravico uporabljati in uživati nepremičnino. Običajno se uporablja v primeru gradnje poslovnega prostora na tujem zemljišču, pri čemer je lastništvo nad zgradbo ločeno od lastništva nad zemljiščem – izjema od načela enotnosti zemljišča in objekta.
Trajanje
Stavbna pravica ne sme trajati več kot devetindevetdeset let.
Nastanek
Za nastanek stavbne pravice se zahteva poleg veljavnega pravnega posla (pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice), iz katerega izhaja obveznost ustanoviti stavbno pravico, še zemljiškoknjižno dovolilo in vpis v zemljiško knjigo. Pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki.
Vsebina pogodbe
Pogodba o ustanovitvi stavbne pravice mora vsebovati:
-
ime lastnika nepremičnine,
-
zemljiškoknjižno oznako nepremičnine,
-
natančen opis stavbne pravice,
-
čas trajanja stavbne pravice in
-
nadomestilo, ki ga mora plačati imetnik stavbne pravice lastniku nepremičnine.
Prenehanje
Stavbna pravica preneha z izbrisom iz zemljiške knjige. Izbris stavbne pravice se lahko zahteva po poteku časa, za katerega je bila stavbna pravica ustanovljena.
Predčasno prenehanje
Stavbna pravica lahko predčasno preneha na podlagi pravnega posla, s katerim se lastnik nepremičnine in imetnik stavbne pravice sporazumeta o prenehanju. Lastnik nepremičnine lahko zahteva, da stavbna pravica preneha, če imetnik stavbne pravice ne plačuje nadomestila ali če izvršuje stavbno pravico preko dogovorjenega obsega. Sodišče ob prenehanju stavbne pravice določi primerno nadomestilo, ki ga mora plačati lastnik nepremičnine imetniku stavbne pravice.
Posledice prenehanja
S prenehanjem stavbne pravice postane zgradba sestavina nepremičnine. Lastnik nepremičnine mora imetniku stavbne pravice ob prenehanju plačati dogovorjeno nadomestilo, ki ne sme biti manjše od polovice povečanja tržne vrednosti nepremičnine.
RAČUNOVODSKI VIDIK
Pridobitev stavbne pravice podjetje praviloma evidentira med neopredmetenimi sredstvi, če so za to izpolnjeni pogoji iz Slovenskega računovodskega standarda 2 – Neopredmetena sredstva.
Pogoji za pripoznanje
Stavbna pravica kot neopredmeteno sredstvo se pripozna v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja, če:
-
je verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane z njim, in
-
je mogoče njegovo nabavno vrednost zanesljivo izmeriti.
Vrednost
Stavbna pravica, ki izpolnjuje pogoje za pripoznanje, se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni vrednosti. V nabavno vrednost se vštevajo tudi nevračljive nakupne dajatve ter vsi neposredno pripisljivi stroški pripravljanja sredstva za nameravano uporabo (na primer davek na promet nepremičnin, stroški vpisa v zemljiško knjigo in podobno).
Amortizacija
Knjigovodska vrednost stavbne pravice se zmanjšuje z amortiziranjem. Amortiziranje se začne, ko je neopredmeteno sredstvo na razpolago za uporabo (praviloma je to z vpisom v zemljiško knjigo). Za neopredmetena sredstva se praviloma uporablja enakomerno časovno amortiziranje. Ker je stavbna pravica dana za določeno obdobje, iz tega izhaja tudi doba amortiziranja. Če je torej stavbna pravica dana za 50 let, znaša stopnja amortiziranja 2 odstotka letno. Amortizacija, obračunana za vsako obračunsko obdobje, se pripozna kot strošek oziroma poslovni odhodek tega obdobja.
Stavbna pravica v bilanci stanja
ZGD-1 in SRS 20 določata, da se pravice na nepremičninah in druge podobne pravice, ki se na podlagi SRS 2 pripoznavajo in merijo kot neopredmetena sredstva, v bilanci stanja izkazujejo v postavki zemljišča in zgradbe. To pomeni, da bomo stavbno pravico na kontih in v registru izkazovali kot neopredmeteno sredstvo, zanjo uporabljali SRS 2, le v bilanci stanja jo bomo…
