Subsidiarna odgovornost po ZDR-1D

2024.07.1.1 Subsidiarna odgovornost po ZDR-1D

Strokovni avtorski kolektiv Odvetniške pisarne Bohl d.o.o.

V skladu s prvim odstavkom 141.a člena Zakona o delovnih razmerjih (1) velja (ne glede na 18. člen Zakona o čezmejnem izvajanju storitev (2)), da v primeru, ko delodajalec – ki je podizvajalec in izvaja storitev v okviru gradbene dejavnosti – delavcu za delo, opravljeno v okviru izvajanja te storitve, ne zagotovi plače v skladu z določbami tega zakona, je za izpolnitev te obveznosti subsidiarno odgovoren pogodbenik, katerega neposredni podizvajalec je delodajalec.

Gre za razširitev prejšnje ureditve, ki je skladno z 18. členom Zakona o čezmejnem izvajanju storitev določala subsidiarno odgovornost zgolj v primeru, da gre za tujega delodajalca, ki je podizvajalec in v Republiki Sloveniji čezmejno izvaja storitev v okviru gradbene dejavnosti, napotenemu delavcu za delo, opravljeno v okviru čezmejnega izvajanja storitve, pa ne zagotovi plače v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, in je za izpolnitev te obveznosti subsidiarno odgovoren pogodbenik s sedežem oziroma prebivališčem v Republiki Sloveniji, katerega neposredni podizvajalec je tuji delodajalec.

Po noveli ZDR-1D se torej institut subsidiarne odgovornosti uporablja tudi za delavce, ki niso napoteni in za delodajalce s sedežem v Sloveniji.

Primarno je izplačilo plače seveda obveznost delodajalca, ampak, če ta tega ne zagotovi, je delavcu z namenom varstva njegove eksistence in socialne varnosti, pod z zakonom določenimi pogoji, zagotovljeno dodatno varstvo, ki ga predstavlja subsidiarna odgovornost.

Naročnik, s katerim je delodajalec v pogodbenem razmerju v vlogi podizvajalca, je torej subsidiarno odgovoren delavcu za izplačilo plače, če tega ne stori delodajalec. Ta oblika, subsidiarna odgovornost, pa kljub umestitvi v ZDR-1 ne velja v vseh primerih, ampak le v zvezi z določenimi pogodbenimi razmerji, in sicer pri izvajanju storitev v okviru gradbene dejavnosti ter le za plačilo za določeno delo, ki je delo, opravljeno v okviru izvajanja te storitve.

Pojem subsidiarne odgovornosti

Subsidiarna odgovornost v svojem bistvu pomeni, da v primeru, da obveznosti ne izpolni dolžnik, za izpolnitev le-te odgovarja nekdo drug. Pojem gre razlikovati od solidarne odgovornosti, ki pomeni, da poleg dolžnika obstaja še en dolžnik, upnik pa lahko terja katerega koli izmed njiju za izpolnitev celotne obveznosti.

ZDR-1 določa subsidiarno odgovornost. To torej pomeni, da je delavec upravičen do izplačila plače in v primeru kršitve terjati delodajalca, poleg njega pa ima na voljo še eno možnost, in sicer, da v primeru neuspeha lahko naknadno terja še izvajalca. Ne more ga terjati takoj, ampak šele subsidiarno. Izvajalec je v tem razmerju torej subsidiarni dolžnik za izplačilo plače, ne solidarni.

Razlog za sprejem novele

Razlog za uvedbo instituta v slovenski…