Uporaba metode izračuna odbitka DDV pri mešanih dejavnostih in naknadni popravki

Podjetje A opravlja dejavnost oddajanja nepremičnine v najem ter druge dejavnosti; prodaja nepremičnin, posredništvo itd. V grobem bi lahko obdavčljive transakcije podjetja razdelili na te s pravico do odbitka ter na transakcije, oproščene plačila DDV pri katerih podjetje nima pravice do odbitka. Pri odločanju, kako bi pri podjetju vodili evidence DDV, smo upoštevali naslednjo situacijo.

Podjetje ima nepremičnino, ki jo bo oddajalo v oproščen najem. Nepremičnina je bila kupljena z DPN in ni bila predmet DDV. Poleg te dejavnosti podjetje opravlja še druge dejavnosti, pri katerih pa ima pravico do odbitka DDV. Sedež podjetja in objekt, ki se ga oddaja v najem, nista na isti lokaciji oziroma ne gre za isti objekt. Objekt, ki se oddaja v najem, je povsem ločen od drugih prostorov podjetja in služi samo oddajanju v najem.

Če se ne motim, imamo pri odločitvi, kako obračunamo DDV, na voljo tri možnosti (105. člen PZDDV-1):

a. ugotavljanje pravice do odbitka DDV po dejanskih podatkih;

b. ugotavljanje pravice do odbitka DDV na podlagi enega odbitnega deleža za celotno dejavnost skladno z določili prvega odstavka 65. člena ZDDV-1;

c. ugotavljanje pravice do odbitka DDV na podlagi dveh ali več odbitnih deležev, ločeno po področjih dejavnosti, skladno z določili sedmega odstavka 65. člena ZDDV-1.

Mi bi se odločili za ugotavljanje pravice do odbitka DDV po dejanskih podatkih. Za ta način bi se odločili, ker lahko zelo lepo ločimo stroške, ki se nanašajo na dejavnost oddajanja nepremičnine…