SODBA SODIŠČA (prvi senat)
z dne 17. junija 2010 (jezik postopka: francoščina)
„Neizpolnitev obveznosti države – Direktiva 2006/112/ES – Davek na dodano vrednost – Nižja stopnja – Člena 96 in 98(2) – Priloga III, točka 15 – Brezplačna pravna pomoč – Odvetniške storitve – Celotno ali delno plačilo države“
V zadevi C‑492/08,
zaradi tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES, vložene 14. novembra 2008,
Evropska komisija, ki jo zastopa M. Afonso, zastopnica, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,
tožeča stranka,
proti
Francoski republiki, ki jo zastopata G. de Bergues in J.-S. Pilczer, zastopnika,
tožena stranka,
SODIŠČE (prvi senat),
v sestavi A. Tizzano, predsednik senata, A. Borg Barthet, M. Ilešič (poročevalec), M. Safjan, sodniki, in M. Berger, sodnica,
generalni pravobranilec: N. Jääskinen,
sodni tajnik: R. Grass,
na podlagi pisnega postopka,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 11. februarja 2010
izreka naslednjo
Sodbo
1 Komisija Evropskih skupnosti s tožbo Sodišču predlaga, naj ugotovi, da Francoska republika s tem, da uporablja nižjo stopnjo davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV) za storitve odvetnikov, odvetnikov pri Conseil d'État in pri Cour de cassation ter odvetnikov na prizivnem sodišču (avoués), za katere ti prejmejo celotno ali delno plačilo od države v okviru brezplačne pravne pomoči, ne izpolnjuje obveznosti iz členov 96 in 98(2) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, str. 1).
Pravni okvir
Pravo Skupnosti
2 Šesta direktiva Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145, str. 1, v nadaljevanju: Šesta direktiva) je bila prenovljena z Direktivo 2006/112, ki jo je nadomestila 1. januarja 2007.
3 Člen 96 Direktive 2006/112, ki je nadomestil člen 12(3)(a), prvi pododstavek, prvi stavek, Šeste direktive, določa:
„Države članice uporabljajo splošno stopnjo DDV, ki jo določi vsaka država članica kot odstotek od davčne osnove in je enaka za dobavo blaga in za opravljanje storitev.“
4 Člen 97(1) Direktive 2006/112, ki nadomešča člen 12(3)(a), prvi pododstavek, drugi stavek, Šeste direktive, določa, da „[o]d 1. januarja 2006 do 31. decembra 2010 splošna stopnja ne sme biti nižja od 15 %.“
5 Člen 98(1) in (2) Direktive 2006/112, ki ustreza členu 12(3)(a), tretji pododstavek, Šeste direktive, določa:
„1. Države članice lahko uporabljajo eno ali dve nižji stopnji.
2. Nižje stopnje se uporabljajo samo za dobave blaga in opravljanje storitev iz kategorij, določenih v Prilogi III.
[…]“
6 V točki 15 Priloge III k Direktivi 2006/112 z naslovom „Seznam dobav blaga in storitev, za katere se lahko uporabljajo nižje stopnje iz člena 98“, so omenjene „dobave blaga in opravljanje storitev, ki jih opravijo organizacije, ki jih države članice priznavajo za dobrodelne [kot organizacije socialnega pomena] in ki delujejo na področju socialnega varstva, če te transakcije niso oproščene po členih 132, 135 in 136“. Ta določba se ujema s točko 14 Priloge H k Šesti direktivi.
7 Člen 132(1)(g) Direktive 2006/115, ki nadomešča člen 13(A)(1)(g) Šeste direktive, določa kot eno od oprostitev za nekatere dejavnosti v splošnem interesu „opravljanje storitev in dobavo blaga, ki je tesno povezana s socialnim skrbstvom in socialnovarstvenim delom, vključno z dobavami s strani domov za ostarele, ki jih opravljajo osebe javnega prava ali druge organizacije, ki jih država članica priznava kot organizacije socialnega pomena“.
Nacionalno pravo
8 Člen 279 code général des impôts (splošni davčni zakonik, v nadaljevanju: CGI) določa:
„[…] davek na dodano…
