MEDNARODNI RAČUNOVODSKI STANDARD 19
Zaslužki zaposlencev
CILJ
1 Cilj tega standarda je predpisati obračunavanje in razkrivanje zaslužkov zaposlencev. Ta standard zahteva, da podjetje pripozna:
(a) obveznost, ko zaposlenec opravi delo v zameno za zaslužke, ki mu bodo plačani v prihodnosti, ter
(b) odhodek, ko podjetje izrabi gospodarsko korist, izhajajočo iz dela, ki ga zaposlenec opravi v zameno za zaslužke, ki mu pripadajo.
PODROČJE UPORABE
2 Ta standard mora zaposlovalec uporabljati pri obračunavanju vseh zaslužkov zaposlencev, razen tistih, za katere velja MSRP 2 Plačilo na podlagi delnic.
3 Ta standard ne obravnava poročanja programov o zaslužkih zaposlencev (glej MRS 26 Obračunavanje in poročanje pokojninskih programov).
4 Zaslužki zaposlencev, za katere velja ta standard, vključujejo tiste v okviru:
(a) formalnih programov ali drugih formalnih sporazumov podjetja s posameznimi zaposlenci, skupinami zaposlencev ali njihovimi predstavniki,
(b) pravnih zahtev ali panožnih dogovorov, po katerih morajo podjetja dajati prispevke državnim, območnim, panožnim ali drugim programom več zaposlovalcev, ali
(c) tistih neformalnih postopkov, ki privedejo do posredne obveze. Neformalni postopki povzročajo nastanek posrednih obvez, kadar podjetje nima nobene stvarne druge možnosti kot plačati zaslužke zaposlencem. Zgled posredne obveze je, če sprememba neformalnih postopkov podjetja povzroči nesprejemljivo škodo njegovemu razmerju z zaposlenci.
5 Zaslužki zaposlencev so:
(a) kratkoročni zaslužki zaposlencev, kot so spodaj navedeni, če se pričakuje, da bodo v celoti poravnani v dvanajstih mesecih po koncu letnega poročevalnega obdobja, v katerem so zaposlenci opravljali zadevno delo:
(i) plače s prispevki za socialno zavarovanje,
(ii) plačani letni in bolezenski dopusti,
(iii) udeležba v dobičku in premije, ter
(iv) nedenarni zaslužki (kot so zdravstvena oskrba, nastanitev, avtomobili in brezplačni ali pocenjeni proizvodi ali storitve) sedanjih zaposlencev;
(b) pozaposlitveni zaslužki, kot so na primer:
(i) upokojitveni zaslužki (npr. pokojnine in enkratna plačila ob upokojitvi), ter
(ii) drugi pozaposlitveni zaslužki, kot sta pozaposlitveno življenjsko zavarovanje in pozaposlitvena zdravstvena oskrba;
(c) drugi dolgoročni zaslužki zaposlencev, kot so na primer:
(i) plačila za dolgotrajne odsotnosti, kot je dopust za dolgo službovanje ali študijski dopust,
(ii) jubilejne nagrade ali nagrade za dolgo službovanje, ter
(iii) nadomestila za čas dolgotrajne delovne nezmožnosti, ter
(d) odpravnine.
6 Zaslužki zaposlencev so zaslužki, dani zaposlencem ali njihovim vzdrževanim družinskim članom ali upravičencem, ki se lahko poravnajo s plačili (ali s priskrbo blaga ali storitev) bodisi neposredno zaposlencem, njihovim zakoncem, otrokom ali drugim vzdrževanim družinskim članom bodisi drugim, na primer zavarovalnicam.
7 Zaposlenec lahko dela v podjetju polni ali krajši delovni čas, stalno, priložnostno ali občasno. Za namene tega standarda so z zaposlenci mišljeni tudi ravnatelji in drugo poslovodno osebje.
OPREDELITVE POJMOV
8 V tem standardu so uporabljeni naslednji izrazi, katerih pomeni so natančno določeni:
Opredelitev zaslužkov zaposlencev
Zaslužki zaposlencev so vse oblike nadomestil, ki jih daje podjetje v zameno za službovanje zaposlencev ali za prenehanje službovanja.
Kratkoročni zaslužki zaposlencev so zaslužki zaposlencev (razen odpravnine), za katere se pričakuje, da bodo v celoti poravnani v dvanajstih mesecih po koncu letnega poročevalnega obdobja, v katerem so zaposlenci opravljali zadevno delo.
Pozaposlitveni zaslužki so zaslužki zaposlencev (brez odpravnin in kratkoročnih zaslužkov zaposlencev), ki jih je treba plačati po prenehanju službovanja.
Drugi dolgoročni zaslužki zaposlencev so vsi zaslužki zaposlencev, razen kratkoročnih zaslužkov zaposlencev, pozaposlitvenih zaslužkov in odpravnin.
Odpravnine so zaslužki zaposlencev, ki se zagotovijo v zameno za prenehanje službovanja zaposlenca bodisi:
(a) zaradi odločitve podjetja, da konča službovanje zaposlencev pred normalnim datumom upokojitve, ali
(b) zaradi odločitve zaposlencev, da sprejmejo ponudbo za odpravnino v zameno za prenehanje službovanja.
Opredelitve, ki se nanašajo na razvrstitev programov
Programi pozaposlitvenih zaslužkov so formalni ali neformalni načrti, po katerih podjetje zagotavlja zaslužke po službovanju enemu ali več zaposlencem.
Programi z določenimi prispevki so programi pozaposlitvenih zaslužkov, po katerih plačuje podjetje stalne prispevke v posebno enoto (sklad) in nima nobene pravne ali posredne obveze plačevati nadaljnje prispevke, če sklad nima dovolj sredstev, da bi zaposlencem izplačal vse zaslužke, ki se nanašajo na njihovo službovanje v tekočem in prejšnjih obdobjih.
Programi z določenimi zaslužki so programi pozaposlitvenih zaslužkov razen programov z določenimi prispevki.
Programi več zaposlovalcev so programi z določenimi prispevki (razen državnih programov) ali programi z določenimi zaslužki (razen državnih programov), ki:
(a) združujejo sredstva, ki so jih prispevala različna podjetja in niso skupaj obvladovana, ter
(b) uporabljajo taka sredstva, da dajejo zaslužke zaposlencem več kot enega samega podjetja, tako da so njihovi prispevki in raven zaslužkov določeni ne glede na to, kakšno je podjetje, ki zaposluje zaposlence.
Opredelitve, ki se nanašajo na čisto obveznost za določene zaslužke (sredstvo določenega zaslužka)
Čista obveznost za določene zaslužke (sredstvo določenega zaslužka) je primanjkljaj ali presežek, prilagojen za učinke omejitve čistega sredstva določenega zaslužka na zgornjo mejo sredstva.
Primanjkljaj ali presežek je:
(a) sedanja vrednost obveze za določene zaslužke minus
(b) poštena vrednost morebitnih sredstev programa.
Zgornja meja sredstva je sedanja vrednost vseh gospodarskih koristi, razpoložljivih v obliki vračila denarja iz programa ali zmanjšanja prispevkov v program v prihodnosti.
Sedanja vrednost obveze za določene zaslužke je sedanja vrednost pričakovanih prihodnjih plačil, potrebnih za poravnavo obvez, ki izhajajo iz službovanja zaposlencev v tekočem in prejšnjih obdobjih, brez zmanjšanja za kakršnakoli sredstva programa.
Sredstva programa obsegajo:
(a) sredstva, ki jih ima sklad za dolgoročne zaslužke zaposlencev, ter
(b) kvalificirane zavarovalniške police.
Sredstva, ki jih ima sklad za dolgoročne zaslužke zaposlencev, so sredstva (razen neprenosljivih finančnih instrumentov, ki jih je izdalo poročajoče podjetje), ki:
(a) jih ima pravna oseba (sklad), pravno ločena od poročajočega podjetja, ki obstaja samo za plačevanje ali financiranje zaslužkov zaposlencev, ter
(b) so na razpolago za uporabo samo za plačevanje ali financiranje zaslužkov zaposlencev, niso pa na razpolago lastnim upnikom poročajočega podjetja (celo v primeru stečaja) in jih ni mogoče vrniti poročajočemu podjetju, razen:
(i) če preostala sredstva sklada zadostujejo za zadovoljevanje vseh zadevnih obvez za zaslužke zaposlencev, ki jih ima program ali poročajoče podjetje, ali
(ii) če se sredstva vrnejo poročajočemu podjetju kot povračilo zaslužkov, ki jih je že izplačalo zaposlencem.
Kvalificirana zavarovalna polica je zavarovalna polica ( *1 ), ki jo izda zavarovatelj, ki ni povezana stranka (kot je opredeljena v MRS 24 – Razkritje povezanih strank) poročajočega podjetja, če izdaja police:
(a) lahko služi samo za plačilo ali financiranje zaslužkov zaposlencev po programu z določenimi zaslužki ter
(b) ni na razpolago lastnim upnikom poročajočega podjetja (celo v primeru stečaja) in ne more biti plačana poročajočemu podjetju, razen:
(i) če so zneski odvečna sredstva, ki niso potrebna, da bi polica krila vse z njo povezane obveze za zaslužke zaposlencev, ali
(ii) če se zneski vrnejo poročajočemu podjetju kot povračilo zaslužkov, ki jih je že izplačalo zaposlencem.
Poštena vrednost je znesek, s katerim je mogoče zamenjati sredstvo oziroma poravnati obveznost med dobro obveščenima in voljnima strankama v premišljeni transakciji.
Opredelitve, ki se nanašajo na stroške določenih zaslužkov
Stroški službovanja obsegajo:
(a) stroške sprotnega službovanja, ki so povečanje sedanje vrednosti obvez za določene zaslužke, ki izhajajo iz službovanja zaposlencev v tekočem obdobju,
(b) stroške preteklega službovanja, ki so sprememba sedanje vrednosti obvez za določene zaslužke za službovanje zaposlencev v prejšnjih obdobjih, ki izhaja iz popravka programa (uvedba, umik ali spremembe programa z določenimi zaslužki) ali omejitve (podjetje bistveno zmanjša število zaposlencev, ki so vključeni v program), ter
(c) morebitni dobički ali izgube ob poravnavi.
Čiste obresti na čisto obveznost za določene zaslužke (sredstvo določenega zaslužka) so sprememba čiste obveznosti za določene zaslužke (sredstva določenega zaslužka), ki sčasoma nastane.
Ponovne meritve čiste obveznosti za določene zaslužke (sredstva določenega zaslužka) obsegajo:
(a) aktuarske dobičke in izgube,
(b) donos sredstev programa, razen zneskov, ki so vključeni v čiste obresti na čisto obveznost za določene zaslužke (sredstvo določenega zaslužka), ter
(c) vse spremembe učinka zgornje meje sredstva, razen zneskov, ki so vključeni v čiste obresti na čisto obveznost za določene zaslužke (sredstvo določenega zaslužka).
Aktuarski dobički in izgube so spremembe sedanje vrednosti obveze za določene zaslužke, ki izhajajo iz:
(a) izkustvene prilagoditve (učinkov razlik med prejšnjimi aktuarskimi predpostavkami in dejstvi), ter
(b) učinkov sprememb aktuarskih predpostavk.
Donos sredstev programa so obresti, dividende in drugi prihodki, pridobljeni iz sredstev programa, skupaj z realiziranimi in nerealiziranimi dobički ali izgubami v zvezi s sredstvi programa, zmanjšani za:
(a) vse stroške vodenja sredstev programa in
(b) vse davčne obveznosti samega programa, razen davka, ki je vključen v aktuarske predpostavke, uporabljene za merjenje sedanje vrednosti obveze za določene zaslužke.
Poravnava je transakcija, ki odpravi vse prejšnje pravne ali posredne obveze za del ali celoto danih zaslužkov po programu z določenimi zaslužki, ki ni plačilo zaslužkov zaposlencem ali v imenu zaposlencev, ki je določeno z določbami programa in vključeno v aktuarske predpostavke.
KRATKOROČNI ZASLUŽKI ZAPOSLENCEV
9 Kratkoročni zaslužki zaposlencev so na primer naslednji, če se pričakuje, da bodo v celoti poravnani v dvanajstih mesecih po koncu letnega poročevalnega obdobja, v katerem so zaposlenci opravljali zadevno delo:
(a) plače s prispevki za socialno zavarovanje,
(b) plačani letni in bolezenski dopusti,
(c) udeležba v dobičku in premije, ter
(d) nedenarni zaslužki (kot so zdravstvena oskrba, nastanitev, avtomobili in brezplačni ali pocenjeni proizvodi ali storitve) sedanjih zaposlencev.
10 Podjetju ni treba prerazvrstiti kratkoročnih zaslužkov zaposlencev, če se pričakovanja podjetja glede časa poravnave začasno spremenijo. Če pa se spremenijo značilnosti zaslužkov (kot je sprememba neakumuliranega zaslužka v akumulirani zaslužek) ali če sprememba pričakovanj glede časa poravnave ni začasna, podjetje preuči, ali zaslužek še ustreza opredelitvi kratkoročnih zaslužkov zaposlencev.
Pripoznavanje in merjenje
Vsi kratkoročni zaslužki zaposlencev
11 Če zaposlenec v obračunskem obdobju službuje pri podjetju, mora podjetje pripoznati nediskontirani znesek kratkoročnih zaslužkov, ki ga bo moralo po pričakovanju plačati zaposlencu v zameno za to službovanje:
(a) kot obveznost (obračunane odhodke) po odštetju vseh že plačanih prispevkov. Če že plačani znesek presega nediskontirani znesek zaslužkov, mora podjetje pripoznati ta presežek kot sredstvo (odložene odhodke), kolikor bo vnaprejšnje plačilo privedlo na primer do zmanjšanja plačila v prihodnosti ali do povračila denarja;
(b) kot odhodek, razen če drug MSRP zahteva ali dovoljuje vštetje zaslužkov v stroške sredstva (glejte na primer MRS 2 Zaloge in MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva (nepremičnine, naprave in oprema).
12 13., 16. in 19. člen pojasnjujejo, kako mora podjetje uporabljati 11. člen pri kratkoročnih zaslužkih zaposlencev v obliki plačane odsotnosti, udeležbe v dobičku in planov premij.
Kratkoročne plačane odsotnosti
13 Podjetje mora pripoznati pričakovane stroške kratkoročnih zaslužkov zaposlencev v obliki plačane odsotnosti iz 11. člena:
(a) v primeru akumuliranih plačanih odsotnosti, ko zaposlenci opravljajo delo, ki povečuje njihovo pravico do plačanih odsotnosti v prihodnosti;
(b) v primeru neakumuliranih plačanih odsotnosti, ko se odsotnosti pojavljajo.
14 Podjetje lahko zaposlencem plača za čas odsotnosti iz različnih razlogov, med drugim zaradi dopusta, bolezni in kratkotrajne nezmožnosti za delo, materinstva oziroma očetovstva, dela v poroti in vojaške službe. Pravica do plačane odsotnosti je dveh vrst:
(a) akumulirana, ter
(b) neakumulirana.
15 Akumulirane plačane odsotnosti so tiste, ki jih je treba prenašati v naslednja obdobja in jih je mogoče tedaj uporabljati, če sprotne pravice niso v celoti izrabljene. Akumulirane plačane odsotnosti so lahko bodisi zajamčene (z drugimi besedami, zaposlenci so upravičeni do denarnega plačila za neizrabljene pravice, ko zapustijo podjetje) ali nezajamčene (zaposlenci niso upravičeni do denarnega plačila za neizrabljeno pravico, ko zapustijo podjetje). Obveza nastane, ko zaposlenci opravijo delo, ki povečuje njihovo pravico do plačane odsotnosti v prihodnosti. Obveza obstaja in se pripozna, celo če plačana odsotnost ni zajamčena, čeprav možnost, da bodo zaposlenci zapustili podjetje, preden bodo uporabili nabrane nezajamčene pravice, vpliva na merjenje te obveze.
16 Podjetje mora meriti pričakovane stroške akumuliranih plačanih odsotnosti kot dodatni znesek, za katerega pričakuje, da ga bo plačalo zaradi neizrabljene pravice, ki se je nabrala do konca poročevalnega obdobja.
17 Metoda, opredeljena v prejšnjem členu, meri obvezo po znesku dodatnih plačil, za katera se pričakuje, da se bodo pojavila zgolj zaradi dejstva, da se nabirajo zaslužki. Pogosto podjetju ni treba delati podrobnih izračunov, da bi ocenilo, da ne obstajajo bistvene obveze za neizrabljene plačane odsotnosti. Na primer obveza za nadomestilo za čas bolniškega dopusta je verjetno bistvena, le če obstaja formalen ali neformalen dogovor, da je mogoče neizrabljen plačani bolniški dopust obravnavati kot plačani letni dopust.
Zgled, ki pojasnjuje 16. in 17. člen
Podjetje ima 100 zaposlencev, od katerih je vsak vsako leto upravičen do petih delovnih dni plačane odsotnosti zaradi bolezni. Neizrabljeni bolniški dopust posameznega leta je mogoče prenesti v naslednje koledarsko leto. Bolniški dopust se najprej izvzame iz pravic tekočega leta in nato iz prenesenega salda prejšnjega leta (LIFO). Dne 31. decembra 20X1 je povprečna neizrabljena pravica dva dneva na zaposlenca. Podjetje na podlagi preteklih izkušenj, za katere meni, da se bodo nadaljevale, pričakuje, da v letu 20X2 92 zaposlencev ne bo imelo več kot pet dni plačanega bolniškega dopusta in da bo povprečje za preostalih 8 zaposlencev šest dni in pol.
Podjetje pričakuje, da bo zaradi neizrabljenih pravic, ki so se nabrale do 31. decembra 20X1, plačalo dodatnih 12 dni bolezenskega dopusta (za vsakega od 8 zaposlencev poldrugi dan). Zato podjetje pripozna obveznost, enako obveznosti za 12 dni plačanega bolniškega dopusta.
18 Neakumulirane plačane odsotnosti se ne prenašajo v naslednje leto: zapadejo, če pravica v posameznem obdobju ni izrabljena v celoti, in zaposlenci niso upravičeni do denarnih plačil za neizrabljene pravice, če zapustijo podjetje. Tako je na splošno pri boleznini (kolikor neizrabljena pravica iz preteklosti ne povečuje pravice v prihodnosti), materinskem oziroma očetovskem dopustu in plačanih odsotnostih zaradi sodelovanja v poroti ali vojaške službe. Podjetje ne pripozna nobene obveznosti ali odhodka pred časom odsotnosti, ker zaposlenčevo službovanje ne povečuje zneska zaslužka.
Udeležba v dobičku in plani premij
19 Podjetje mora pripoznati pričakovane stroške udeležb v dobičku in plačil premij po 11. členu, kadar in zgolj kadar:
(a) ima sedanjo pravno ali posredno obvezo za takšna plačila zaradi preteklih dogodkov, ter
(b) lahko obvezo zanesljivo oceni.
Sedanja obveza obstaja, kadar in zgolj kadar podjetje nima nobene druge stvarne možnosti, kot da plača.
20 Po nekaterih programih delitve dobička dobivajo zaposlenci deleže v dobičku le, če ostanejo v podjetju določeno obdobje. Takšni programi ustvarjajo posredno obvezo, ker zaposlenci opravljajo delo, ki povečuje znesek, ki ga je treba plačati, če ostanejo zaposleni do konca določenega obdobja. Merjenje takšnih posrednih obvez nakazuje možnost, da nekateri zaposlenci zapustijo podjetje, ne da bi dobili svoje deleže v dobičku.
Zgled, ki pojasnjuje 20. člen
Program delitve dobička zahteva, da podjetje plača…
