Vsebino celotne on-line klepetalnice v pdf obliki si lahko naložite tukaj.
GorSubvencija, obračun plače in vračilo subvencije
V obdobju prejemanja subvencije in še mesec dni po tem obdobju ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom. Ali to velja za skrajšani delovni čas in za čakanje na delo? Delodajalec prejme subvencijo 10.7.2020 za mesec junij. Ali to pomeni, da lahko zaposlenega odpusti šele septembra?
Ne, ta obveznost se nanaša zgolj na ukrep skrajšanja delovnega časa. Kot navajate v vprašanju se ta omejitev nanaša le na ukrep delnega subvencioniranja skrajšanja polnega delovnega časa.
Glede na vaše vprašanje pravilno razumete zakonsko dikcijo, ki se nanaša na ukrep skrajšanja delovnega časa, da v času prejemanja in še 1 mesec po tem ne smete kršiti določbe prepovedi odpuščanja. Torej v tem primeru (če kasneje od julija subvencije ne boste prejemali), bi v septembru lahko podali delavcu odpoved iz poslovnega razloga.
Za ukrep povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo pa je omejitev odpuščanja določena v 6. odst. 32. člena, kjer je določeno, da delodajalec ne sme odpustiti delavca v času prejemanja nadomestila plače. To pomeni, da delodajalec ne sme odpustiti tistega delavca, ki ga je vključil v ukrep in zanj uveljavlja delno povračilo nadomestila plače.
Zanima nas osnova za obračun nadomestila za ure pri skrajšanem delovnemu času.
Vprašanje ni popolnoma jasno, kakšno nadomestilo imate v mislih? Če predpostavljamo, da gre za nadomestilo plače, ki ga delavec prejme za čas, ko v okviru skrajšanega delovnega časa dela ne opravlja (torej je delno napoten na čakanje na delo), ZIUOOPE v 14. členu izrecno določa, da je delavec upravičen do nadomestila plače, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga. To pomeni v skladu z 138. členom ZDR-1, ki določa nadomestilo plače v višini 80 odstotkov osnove iz sedmega odstavka 137. člena ZDR-1, to pa je praviloma povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.
Samo subvencijo recimo v znesku 448 evra na delavca mesečno prejme delodajalec in ne delavec? Delavec pa prejme nadomestilo za preostali čas do polnega delovnega časa, ko v okviru odrejenega skrajšanega delovnega časa ne dela, pa pravico do nadomestila plače, kot je določena z ZDR-1 za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga (v 138. členu ZDR-1).
Da, drži. 17. člen ZIUOOPE, ki ureja višino in izplačilo subvencije, namreč izrecno določa, da se le-ta izplačuje delodajalcu mesečno. Tudi je delodajalec tisti, ki obvešča Zavod RS za zaposlovanje, poda vlogo in sklene pogodbo o subvencioniranju. Delavec pa je seveda upravičen do nadomestila plače, kot navajate.
Nekaj delavcev je bilo ves mesec maj na čakanju na delo. Osnova za obračun plače smo vzeli 80% povprečne plače iz meseca februarja, marca in aprila. Nekaj teh delavcev so na čakanju na delu tudi v juniju. Eden že od 1.6. ostali od 8.6.2020 (en teden so delali). Katero osnovo za plača bom vzela za obračun plače junij (tisti, ki je od 1.6. vzamem osnovo isto kot za mesec maj, ostali ki so bili od 8.6. (nekateri so bili na čakanju tudi že cel maj) pa povprečje meseca marca, aprila, maja?
V času odrejenega čakanja na delo ima delavec pravico do nadomestila plače v višini 80% delavčeve povprečne mesečne plače v prejšnjih treh mesecih za polni delovni čas (oz. ne manj kot minimalna plača).
Osnova se določi v skladu z 7. odstavkom 137. členom ZDR-1: Če s tem ali drugim zakonom oziroma na njegovi podlagi izdanim predpisom ni določeno drugače, delavcu pripada nadomestilo plače v višini njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.
Za obračun nadomestila plače za junij, za delavce, ki so na čakanju že od vključno meseca maja, se vzame osnova enaka kot za obračun plače za maj (torej za obdobje treh mesecev pred začetkom odsotnosti - plače za februar, marec in april).
Delavca bi po 138. členu ZDR-1 poslali na čakanje na delo doma za obdobje od 01.07.20 do 31.12.20. Ali je podjetje upravičeno do subvencije po zakonu ZAKON O INTERVENTNIH UKREPIH ZA OMILITEV IN ODPRAVO POSLEDIC EPIDEMIJE COVID-19 (ZIUOOPE), sprejetem dne 31.05.20, Poglavje ''Delno subvencioniranje skrajšanja polnega delovnega časa.'' ... 11. do 23. člen. To pomeni, da bi bilo podjetje vsak mesec upravičeno do subvencije 448 evrov.
Najprej izpostavljamo, da vprašanje ni popolnoma jasno. Navajate, da bi delavca na čakanje na delo doma po 138. členu ZDR-1, torej ko…
