Zunanje objave DDPO

4.8.10.1 Zunanje objave DDPO

Avtorji založbe

1. Obračun DDPO 2023 (prezentacija) Fenja Borštnar 26.2.2024

V on-line seminarju bo prikazano, kako so računovodski podatki uporabljeni in prilagojeni v skladu z davčnimi predpisi v obračunu davka od dohodkov pranih oseb, ki se ga pripravlja za leto 2023. Med drugim bodo obravnavani davčno nepriznani odhodki in delno priznani odhodki za reprezentanco in nadzorni svet, davčna obravnava plačil fizičnim osebam, od katerih se obračuna dohodnina ter stroškov amortizacije in znižanja davčne osnove iz naslova prevrednotovanja in rezervacij. Prikazano bo tudi, kako se izkazujejo medletne akontacije in letni poračun obveznosti za DDPO.

Prezentacija

Vse to v študijskem gradivu, ki si ga na svoj računalnik prenesete TUKAJ >>>.

Kazalo vsebine prezentacije:

• Uvod

• Zavezanci za davek in obseg davčne obveznosti

• Oprostitve

• Davčno obdobje ter obračunavanje in plačevanje davka

• Davčna stopnja

• Davčna osnova

• Davčna izguba

• Prihodki in njihove prilagoditve

• Odhodki in njihove prilagoditve

• Davčne olajšave

Zakonske podlage

Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2)

Zakon o davku na tonažo (ZDTon)

Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-2)

Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-2)

Zakon o družbah tveganega kapitala (ZDTK)

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)

Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2)

Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)

Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN)

Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (ZIUOPZP)

Uredbe:

Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja

Uredba o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter načinu uveljavljanja regionalne spodbude za zaposlovanje ter davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje

Uredba o davčni regijski olajšavi za raziskave in razvoj

Pravilniki:

Pravilnik o davčnem obračunu davka od dohodkov pravnih oseb

Pravilnik o izvajanju Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb

Pravilnik o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v digitalni in zeleni prehod

Pravilnik o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj

Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti

Pravilnik o priznani obrestni meri

Pravilnik o transfernih cenah

Pravilnik o olajšavi za zaposlitev osebe v poklicu, za katerega na trgu dela primanjkuje iskalcev zaposlitve

Pravilnik o obrazcu za obračun davčnih odtegljajev od plačil dohodkov rezidentov in nerezidentov in načinu predložitve obrazca davčnemu organu

Pravilnik o obrazcih zahtevkov za uveljavitev ugodnosti iz mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja

Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku

Sklepi:

Sklep o določitvi seznama držav, s katerimi ni zagotovljena izmenjava informacij

Obvestila:

Obvestilo o odobritvi sheme državne pomoči po Zakonu o davku na tonažo

Naznanilo o odobritvi sheme državne pomoči po Zakonu o davku na tonažo

Uvod

Davek od odhodkov pravnih oseb (DDPO) uvrščamo med neposredne davke.

Sistem obdavčitve je bil uveden z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06) in se uporablja od 1. januarja 2007.

Zakon je bil do sedaj večkrat spremenjen oziroma dopolnjen. Zadnja sprememba je z dne 9. 2. 2024 (Uradni list št. 12/24 – ZDDPO-2T; Velja od 24. 2. 2024, uporablja pa se za davčna obdobja, ki se začnejo od vključno 1. 1. 2024.).

Pri izdelavi obračuna DDPO so osnovnega pomena računovodski standardi (SRS 2016 in 2019 ali MSRP).

Po tem zakonu so obdavčeni:

• dobiček rezidenta in dobiček nerezidenta, ki ga dosega z opravljanjem dejavnosti oziroma poslov v poslovni enoti ali prek poslovne enote, ki se nahaja v Sloveniji, ter

• dohodki rezidenta in nerezidenta, za katere je določena obveznost za izračun in plačilo davčnega odtegljaja.

Poznamo dva načina ugotavljanja davčne osnove, in sicer:

1. na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov ter
2. na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov (ob izpolnjevanju določenih pogojev).

Zavezanci za davek in obseg davčne obveznosti

Rezident je zavezanec, če izpolnjuje vsaj enega izmed pogojev:

• ima sedež v Sloveniji,

• ima kraj dejanskega delovanja poslovodstva v Sloveniji (nima sedeža v Sloveniji) – materialni kriterij – ugotavljanje dejstev in okoliščin posameznega primera.

Kraj dejanskega delovanja poslovodstva:

• kraj, kjer se sprejemajo ključne upravne in poslovne odločitve,

• kraj, kjer poslovodstvo sprejema odločitve,

• kraj, ker se določajo dejanja osebe kot celote.

Nerezident je zavezanec, ki ne izpolnjuje nobenega od naštetih pogojev in je zavezanec za davek le od dohodkov:

• ki jih dosega v poslovni enoti (PE) ali prek poslovne enote v Sloveniji, in

• ki imajo svoj vir v Sloveniji, in za katere je določena obveznost za davčni odtegljaj.

PE nerezidenta je kraj poslovanja, v katerem ali prek katerega nerezident v celoti ali delno opravlja dejavnost oziroma posle v Sloveniji, to je zlasti:

• pisarna, podružnica, tovarna, delavnica, rudnik, kamnolom ali drugi kraj, kjer se pridobivajo ali izkoriščajo naravni viri,

• gradbišče, projekt gradnje, montaže ali postavitve ali nadzor v zvezi z njimi, če dejavnost oziroma posli trajajo dlje kot 12 mesecev.

Povezane osebe

Povezani osebi po 16. členu; razmerje rezident – nerezident:

Za povezani osebi se štejeta zavezanec rezident ali nerezident in tuja pravna oseba ali tuja oseba brez pravne osebnosti, ki ni zavezanec (v nadaljnjem besedilu: tuja oseba), če:

1. ima zavezanec neposredno ali posredno v lasti najmanj 25% vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru oziroma glasovalnih pravic, v tuji osebi ali obvladuje tujo osebo na podlagi pogodbe ali se pogoji transakcije razlikujejo od pogojev, ki so ali bi bili v enakih ali primerljivih okoliščinah doseženi med nepovezanimi osebami; ali
2. ima tuja oseba neposredno ali posredno v lasti najmanj 25% vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru oziroma glasovalnih pravic v zavezancu ali obvladuje zavezanca na podlagi pogodbe ali se pogoji transakcije razlikujejo od pogojev, ki so ali bi bili v enakih ali primerljivih okoliščinah doseženi med nepovezanimi osebami; ali
3. ima ista oseba hkrati neposredno ali posredno v lasti najmanj 25% vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru v zavezancu in tuji osebi ali dveh zavezancih ali ju obvladuje na podlagi pogodbe ali se pogoji transakcije razlikujejo od pogojev, ki so ali bi bili v enakih ali primerljivih okoliščinah doseženi med nepovezanimi osebami; ali
4. imajo iste fizične osebe ali njihovi družinski člani neposredno ali posredno v lasti najmanj 25% vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru v zavezancu in tuji osebi ali dveh rezidentih ali ju obvladujejo na podlagi pogodbe ali se pogoji transakcije razlikujejo od pogojev, ki so ali bi bili v enakih ali primerljivih okoliščinah doseženi med nepovezanimi osebami.

Družinski člani po ZDDPO:

Za družinske člane se šteje zakonec ali oseba, s katero fizična oseba živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza, ali partner, s katerim fizična oseba živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti, otrok, posvojenec in pastorek ali otrok osebe, s katero fizična oseba živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza, ali otrok partnerja, s katerim fizična oseba živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti, ter starši in posvojitelji fizične osebe.

Povezane osebe po 17. členu; razmerje rezident – rezident:

1. rezidenta, ki sta povezana v kapitalu, upravljanju ali nadzoru tako, da ima en rezident neposredno ali posredno v lasti najmanj 25% vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru oziroma glasovalnih pravic v drugem rezidentu ali obvladuje drugega rezidenta na podlagi pogodbe na način, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami; ali
2. če imajo iste pravne ali fizične osebe ali njihovi družinski člani v dveh rezidentih neposredno ali posredno v lasti najmanj 25% vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru oziroma glasovalnih pravic ali ju obvladujejo na podlagi pogodbe na način, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami.

Za povezani osebi se štejeta tudi rezident in fizična oseba, ki opravlja dejavnost, če ima ta ali njeni družinski člani v rezidentu najmanj 25% vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru oziroma glasovalnih pravic ali obvladuje rezidenta na podlagi pogodbe na način, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami.

Družinski člani ……

Oprostitve

Oprostitev davka je določena v 9. členu ZDDPO-2 za zavezance, kot so zavod, društvo, ustanova, verska skupnost, politična stranka, zbornica, reprezentativni sindikat, ki so:

1. ustanovljeni v skladu s posebnim zakonom za opravljanje nepridobitne dejavnosti in
2. dejansko poslujejo skladno z namenom ustanovitve in delovanja.

Ne glede na to - ti zavezanci plačajo davek od svoje pridobitne dejavnosti.

Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti – pridobitna dejavnost je:

1. dejavnost se opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobička;
2. zavezanec z njenim opravljanjem konkurira na trgu z drugimi osebami, zavezanci po ZDDPO-2.

Davčno obdobje ter obračunavanje in plačevanje davka

Davčno obdobje je običajno koledarsko leto.

Zavezanci lahko izberejo tudi poslovno leto, ki se razlikuje od koledarskega leta. O izbiri obvestijo davčni organ, izbranega davčnega obdobja ne smejo spreminjati tri leta.

Davčni obračun zavezanci oddajo v roku treh mesecev od začetka tekočega davčnega obdobja za preteklo davčno obdobje.

Razliko med plačano akontacijo in izračunanim davkom na podlagi davčnega obračuna mora zavezanec plačati v roku 30 dni od predložitve davčnega obračuna. Preveč plačani znesek davka vrne davčni organ najkasneje v roku 30 dni od predložitve davčnega obračuna.

Prenehanje po skrajšanem postopku

Zavezanec sestavi davčni obračun na dan pred izbrisom iz ustreznega registra in ga predloži davčnemu organu v 30 dneh od tega dneva.

Sestavni del davčnega obračuna so v tem primeru tudi notarsko overjene izjave družbenikov oziroma delničarjev o prevzemu obveznosti plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe.

Plačilo davka se opravi hkrati s predložitvijo davčnega obračuna.

Davčna stopnja

Splošna davčna stopnja za obračun davka znaša 19 %.

Ne glede na to, se skladno s 64. členom Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (ZORZFS) od davčne osnove za leta 2024, 2025, 2026, 2027 in 2028 davek plačuje po stopnji 22%.

Davčna osnova

Pri določanju prihodkov in odhodkov se upoštevajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v skladu z računovodskimi pravili, z določenimi posebnostmi oz. prilagoditvami na strani prihodkov in na strani odhodkov, ki jih določa ZDDPO-2.

Do razlike med poslovnimi in davčno priznanimi prihodki in odhodki prihaja zaradi posebnih davčnih pravil, zaradi katerih se nekateri začasno, drugi pa trajno izvzamejo ali dodajo davčni osnovi.

Davčna osnova – omejitev

OMEJITEV ZMANJŠANJA DAVČNE OSNOVE – velja od leta 2020 dalje

Zmanjšanje davčne osnove po 36. (davčna izguba), 55. do 59. členu ZDDPO-2 (olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj, za investiranje, za zaposlovanje, za vlaganja v digitalni in zeleni prehod, za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje in za donacije) se prizna največ v višini 63% davčne osnove.

Davčna izguba

Davčna izguba je ugotovljena negativna razlika med davčnimi prihodki in davčno priznanimi odhodki. Za davčno izgubo davčnega obdobja lahko zavezanec zmanjšuje davčno osnovo v naslednjih davčnih obdobjih.

Koriščenje davčnih izgub iz preteklih davčnih obdobij je omejeno na največ 50 % davčne osnove tekočega davčnega obdobja.

Prihodki

V obrazec se vpišejo prihodki, ugotovljeni po računovodskih predpisih.

Vpiše se znesek vseh prihodkov iz izkaza poslovnega izida.

Prihodki se za davčne potrebe lahko zmanjšajo (zaporedna 2) in povečajo (zaporedna 3) in tako ugotovimo davčno priznane prihodke (zaporedna 4).

Prihodki – zmanjšanje

1. Dohodki, od kateri je bil odtegnjen davek na viru, vključno z davčnim odtegljajem (zap. 1.1)

Vpiše se znesek dohodkov, od katerih je bil v tujini odtegnjen davek na viru in za katere se lahko uveljavlja davčni kredit – odbitek tujega davka. Primer so obresti, licenčnine in najemnine, dobiček PE v tujini.

Dividende, ki so bile prejete iz tujine in bodo izvzete iz obdavčitve se vpisuje pod zaporedno 2.5 in ne tukaj.

Dohodki morajo biti v bruto znesku (z davčnim odtegljajem). V tujini plačan davek zavezanec uveljavlja pod zaporedno 18 (ob izpolnjevanju pogojev).

Priloga 10!

2. Izvzem prihodkov od nepridobitne dejavnosti (zap. 2.1.)

Vpiše se znesek prihodkov iz opravljanja nepridobitne dejavnosti zavezanca, ki je ustanovljen za opravljanje nepridobitne dejavnosti (npr. društva, zavodi in inštituti) in ki v skladu z 9. členom ZDDPO-2 uveljavlja oprostitev davka.

Pridobitne oziroma nepridobitne prihodke podrobneje določa Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti.

3. Izvzem prihodkov iz odprave ali porabe že obdavčenih ali delno obdavčenih rezervacij (zap. 2.2)

Izvzem prihodkov za že obdavčene prihodke zaradi odprave nepotrebnih rezervacij (zap. 2.3)

ZDDPO-2 določa, da ne sme priti do dvojne obdavčitve (ali dvojne neobdavčitve).

Odprava in poraba rezervacij je jasna. Tisto, kar je že bilo obdavčeno (50%), ne sme biti še enkrat!

Odprava in poraba rezervacij, ki niso bile priznane kot odhodek, se v davčnem obdobju upošteva na način, da:

• se iz davčne osnove izvzamejo prihodki iz odprave ali porabe rezervacij v delu, v katerem oblikovanje rezervacij ni bilo priznano kot odhodek in

• se priznajo odhodki iz porabe rezervacij v delu, v katerem oblikovanje rezervacij ni bilo priznano kot odhodek.

Priloga 13!

Rezervacije in njihovo priznavanje je določeno v 20. členu ZDDPO-2. Le ta določa, da se oblikovanje rezervacij kot davčni odhodek prizna v višini obračunanega zneska, razen rezervacij določenih v drugem odstavku 20. člena ZDDPO-2. Le te se priznajo v višini 50 % oblikovanih rezervacij.

Rezervacije po 20. členu ZDDPO-2 se štejejo:

• za dana jamstva ob prodaji proizvodov ali opravi storitev,

• za reorganizacijo,

• za pričakovane izgube iz kočljivih pogodb,

• za pokojnine,

• za jubilejne nagrade in

• za odpravnine ob upokojitvi.

V zvezi z 20. členom zakona velja prehodni člen, ki določa, da se oblikovanje rezervacij za pokojnine, oblikovanje rezervacij za jubilejne nagrade in oblikovanje rezervacij za odpravnine ob upokojitvi, prizna kot odhodek v obračunanem znesku, ki ustreza 100 % oblikovanih rezervacij v vsakem posameznem davčnem obdobju, ki se začne od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2026.

Odhodki iz naslova oblikovanja ostalih rezervacij, naštetih v 20. členu, se priznajo le v višini 50%.

Oblikovanje in črpanje rezervacij določa SRS 10.

Za dolgoročno odlaganje prihodkov (dolgoročne PČR) in za dolgoročno vnaprejšnje vračunavanje stroškov oz. odhodkov (rezervacije), se izdela večletni načrt oblikovanja in črpanja ustrezne postavke.

Na tej podlagi se opredeli dele poslovnih prihodkov ali poslovnih odhodkov, ki se vračunavajo v vsakem poslovnem letu.

Če so rezervacije nepravilno oblikovane oz. niso oblikovane v skladu s SRS 10 (npr. ni večletnega predračuna črpanja rezervacij, ni pravilne osnove iz izkušenj v preteklosti glede oblikovanja rezervacij za dana jamstva,…), ne moremo govoriti o davčno priznanih odhodkih. Še vedno velja, da morajo biti odhodki najprej v skladu s SRS, da se lahko presoja o njihovi davčni priznanosti oziroma nepriznanosti!

Dolgoročne PČR

Med dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami se izkazujejo odloženi prihodki, ki bodo v obdobju, daljšem od leta dni, pokrili predvidene odhodke.

Šele ko smo naše poslovne dogodke evidentirali v skladu s SRS lahko začnemo z davčno presojo le teh. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve niso predmet davčnega presojanja – so priznane.

4. Izvzem prihodkov iz odprave oslabitve, če se predhodna oslabitev ni upoštevala (zap. 2.4)

Vpiše se znesek prevrednotovalnih prihodkov iz naslova odprave oslabitev, ki v preteklosti ni bila davčno priznana.

Predvsem gre za prihodke iz odprave oslabitev terjatev in finančnih naložb po letu 2007.

Preveriti je potrebno odhodke iz prevrednotenja (oslabitve) terjatve in v kakšnem znesku so bili nepriznani. Izvzame se le tisti del prihodkov, ki je v preteklosti predstavljal nepriznane prevrednotovalne odhodke (pod zap. 6.7. – za terjatve in 6.8. – za finančne naložbe).

Oslabitev osnovnih sredstev, naložbenih nepremičnin in zalog je praviloma davčno priznana.

Knjižbe v letu 2022

Terjatve do kupca	120/760	20.000 €
Slabitev terjatve	722/129	20.000 €

Odhodki iz prevrednotenja so bili v letu 2022 v celoti davčno nepriznani. Zavezanec jih je v obračunu DDPO za leto 2022 izvzel pod 6.7.

Knjižbe v letu 2023

Izvršba je bila uspešna, terjatev je poplačana v celoti.

Priliv na TRR	110/120	20.000 €
Zapiranje slabitve	129/769	20.000 €

Zavezanec v obračunu DDPO za leto 2023 izvzame celoten znesek prihodkov iz prevrednotenja (20.000 €), saj so bili v letu 2022 v celoti davčno nepriznani (izvzem vpiše pod zap. 2.4.).

Priznavanje odhodkov v zvezi z prevrednotenjem terjatev je opisano pri zmanjševanju odhodkov.

5. Izvzem prihodkov iz naslova dividend in dohodkov, podobnih dividendam, ter dobičkov iz odsvojitve lastniških deležev

Iz davčne osnove se izvzamejo:

• prejete dividende oziroma drugi deleži iz dobička, vključno z dohodki, ki so podobni dividendam iz 74. člena tega zakona, razen skritih rezerv iz 74. člena tega zakona, ki niso bile predmet obdavčitve pri izplačevalcu,

• dobički od odsvojitve lastniških deležev v višini 50 % in pod pogoji, ……

• dobički iz odsvojitve lastniških deležev, pridobljenih na podlagi naložb tveganega kapitala v družbi tveganega kapitala, ki je ustanovljena v skladu z zakonom, ki ureja družbe tveganega kapitala, se izvzame celoten takšen dobiček iz davčne osnove zavezanca.

• 6. Izvzem prihodkov, ki so v tekočem davčnem obdobju oziroma so bili v preteklih davčnih obdobjih že vključeni v davčno osnovo, zaradi odprave dvojne obdavčitve (zap. 2.11)

• Osnovno pravilo – ne sme priti do dvojne obdavčitve.

• Prihodki, ki so že bili vključeni v davčno osnovo, se ne vključijo ponovno (v tekočem ali v prihodnjih davčnih obdobjih).

Na začetku leta 2023 zavezanec v poslovnih knjigah še vedno izkazuje rezervacije. Le te odpravi in sicer tako, da jih prenese med prihodke (50.000 €).

Ker so ti prihodki že bili obdavčeni z DDPO, jih v letu 2023 izvzame iz obdavčitve.

7. Izvzem prihodkov zaradi predhodno nepriznanih odhodkov (zap. 2.12)

Prihodki, ki izvirajo iz v preteklih davčnih obdobjih nepriznanih odhodkov, se izvzamejo iz davčne osnove, vendar največ do zneska davčno nepriznanih odhodkov v preteklih davčnih obdobjih.

Npr.: vrnjeni stroški prisilne izterjave davkov, vrnjene plačane kazni pristojnih organov, vrnjene obresti nepravočasno plačanih davkov in prispevkov, ipd.

Prihodki – povečanje

1. Prilagoditve prihodkov pri poslovanju med povezanimi osebami (zap. 3.1 in 3.2)

Povezane osebe določata 16. in 17. člen ZDDPO-2:

• v razmerju rezident – nerezident določa 16. člen

• v razmerju rezident – rezidenti, določa 17. člen

Pri ugotavljanju prihodkov zavezanca se upoštevajo transferne cene s povezanimi osebami za sredstva, vključno z neopredmetenimi sredstvi, ter storitve, vendar prihodki najmanj do višine, ugotovljene z upoštevanjem cen takih ali primerljivih sredstev ali storitev, ki se v enakih ali primerljivih okoliščinah dosežejo ali bi se dosegle na trgu med nepovezanimi osebami (v nadaljnjem besedilu: primerljive tržne cene).

Primerljive tržne cene se določijo z eno od naslednjih metod ali njihovo kombinacijo:

1. metodo primerljivih prostih cen;

2. metodo preprodajnih cen;

3. metodo dodatka na stroške;

4. metodo porazdelitve dobička; ali

5. metodo stopnje čistega dobička.

Podrobnejša obravnava transfernih cen je obravnavana v Pravilniku o transfernih cenah. Furs je objavil dve pojasnili: „Transferne cene” (podrobnejši opis, 1. izdaja) in „Davčni inšpekcijski nadzor transfernih cen”.

Priloga 16 – za povezane osebe iz 16. člena (zap. 3.1)

Priloga 17 – za povezane osebe iz 17. člena (zap. 3.2)

V prilogi zavezanec navede podatke o poslovanju oziroma kumulativnem prometu terjatev/obveznosti, ne pa tudi zneska, za katerega mora morebiti povečati prihodke zaradi transfernih cen. Dokumentacijo glede poslovanja s povezanimi osebami hrani pri sebi.

Podatki v prilogo se ne vpisujejo, če skupni promet terjatev, niti skupni promet obveznosti v letu, s posamezno povezano osebo ni presegel 50.000 € (vsak posamezno).

Ne glede na to, se pri ugotavljanju prihodkov in odhodkov rezidenta iz poslov med dvema rezidentoma, ki sta povezani osebi, davčna osnova ne poveča oziroma zmanjša, razen če eden od rezidentov:

• v davčnem obdobju, za katerega se ugotavljajo prihodki in odhodki, izkazuje nepokrito davčno izgubo iz preteklih obdobij; ali

• plačuje davek po stopnji 0% oziroma po posebej določeni stopnji, nižji od splošne stopnje po 60. členu ZDDPO-2; ali

• je oproščen plačevanja davka po ZDDPO-2 (zavezanci iz 9. člena ZDDPO-2).

Če so cene, ki jih zaračunavajo zavezanci povezanim osebam, nižje od tržnih cen primerljivih sredstev in storitev, ki bi bile dosežene med nepovezanimi osebami, morajo za razliko povečati prihodke za davčne namene.

To pravilo velja, kadar gre za:

1. povezani osebi rezident in nerezident (17. člen - zap. 3.1)
2. povezani osebi rezident in fizično osebo, ki opravlja dejavnost v Sloveniji (16. člen - zap. 3.2)
3. povezni osebi rezidenta (16. člen - zap. 3.2 ob pogoju, da ena od niju:

   • izkazuje nepokrito davčno izgubo iz preteklih obdobij; ali

   • plačuje davek po stopnji 0%; ali

   • je oproščen plačevanja davka (zavezanci iz 9. člena).

2. Prilagoditev prihodkov za obresti med povezanimi osebami (zap. 3.3 in 3.4)

Pri ugotavljanju prihodkov oziroma odhodkov od obresti na posojila med povezanimi osebami se upoštevajo obračunane obresti na dana posojila povezanim osebam, vendar najmanj do višine zadnje objavljene, ob času odobritve posojila znane priznane obrestne mere (POM), razen, če zavezanec dokaže, da bi v enakih ali primerljivih okoliščinah dal posojilo po obrestni meri, ki je nižja od POM posojilojemalcu – nepovezani osebi.

Prihodki od obresti morajo doseči vsaj znesek, kot bi ga izračunali po POM (zap. 3.3 in 3.4).

Odhodki od obresti morajo doseči največ znesek, kot bi ga izračunali po POM (zap. 6.4).

Kdaj NI POTREBNO uporabiti priznane obrestne mere

Takrat, kadar gre za posel med rezidentoma, ki sta povezani osebi po 17. členu in so pri rezidentih izpolnjeni naslednji pogoji (šesti odstavek 19. člena ZDDPO-2) v davčnem obdobju, za katerega se ugotavljajo prihodki in odhodki:

• NE izkazujeta nepokrite davčne izgube iz preteklih obdobij; ali

• NE plačujeta davka po tem zakonu po stopnji 0% oziroma po posebej določeni stopnji, nižji od splošne stopnje po 60. členu tega zakona; ali

• NISTA oproščena plačevanja davka po tem zakonu (9. člen).

Kdaj JE POTREBNO uporabiti priznano obrestno mero

V kolikor pogoji niso izpolnjeni je POM potrebno ugotavljati. V primerih rezident – fizična oseba, ki opravlja dejavnost, se POM ugotavlja vedno.

Priznano obrestno mero, določa Pravilnik o priznani obrestni meri:

POM je vsota variabilnega dela obrestne mere za valuto, izraženega v odstotkih in pribitka, izraženega v bazičnih točkah.

Ena bazična točka znaša 1/100 odstotne točke, to je 0,01%.

POM je sestavljena iz variabilnega dela IN dveh pribitkov. Obrestna mera, ki je objavljena na spletni strani FURS-a, je le variabilni del priznane obrestne mere.

Variabilni del POM-a za junij 2023:

OBDOBJE	OBDOBJE	OBDOBJE	OBDOBJE	OBDOBJE	OBDOBJE
Do vključno 1 meseca	Do vključno 1 meseca	Do vključno 1 meseca	Do vključno 1 meseca	Do vključno 1 meseca	Do vključno 1 meseca
Do vključno 3 mesecev	Do vključno 3 mesecev	Do vključno 3 mesecev	Do vključno 3 mesecev	Do vključno 3 mesecev	Do vključno 3 mesecev
Do vključno 6 mesecev	Do vključno 6 mesecev	Do vključno 6 mesecev	Do vključno 6 mesecev	Do vključno 6 mesecev	Do vključno 6 mesecev
12 mesecev	12 mesecev	12 mesecev	12 mesecev	12 mesecev	12 mesecev

K variabilnemu delu priznane obrestne mere pa je potrebno prišteti še dva pribitka:

1. Pribitek na ročnost

• do vključno 1 leta – 0 bazičnih točk,

• do vključno 5 let – 3 bazične točke (0,03 %),

• do vključno 10 let – 5 bazičnih točk (0,05 %),

• nad 10 leti – 6 bazičnih točk (0,06 %).

2. Pribitek na kreditno oceno

Odvisen je od kreditne ocene posojilojemalca. Za posamezne kreditne ocene, ki so objavljene po metodologiji podjetja »Standard & Poor's« ali drugi metodologiji, ki jo je mogoče enolično prevesti v ocene po metodologiji podjetja »Standard & Poor‚s«. Pribitki na kreditno oceno so naslednji:

• od AAA do A- – 5 bazičnih točk (0,05 %),

• od BBB+ do B- – 20 bazičnih točk (0,20 %),

• pod B- – 200 bazičnih točk (2,00 %),

• če zavezanec, ki ni fizična oseba, nima kreditne ocene (brez ocene) – 100 bazičnih točk (1,00 %),

• če je zavezanec fizična oseba – 75 bazičnih točk (0,75%).

Novost od 28.7.2021 dalje:

Zavezanec, ki nima svoje kreditne ocene in pripada skupini podjetij, za namene ugotavljanja pribitka na kreditno oceno lahko uporabi kreditno oceno skupine podjetij, ki ji pripada.

Za drugo metodologijo iz tretjega odstavka tega člena, ki jo je mogoče enolično prevesti v kreditno oceno po metodologiji Standard & Poor's se uporablja prevajalna preglednica, ki je določena v Prilogi pravilnika. Priloga pravilnika v prevajalni preglednici predstavi še ocene S&P Global Rating, Moody's Investosr Service, Fitch Rating in DBRS Morningstar.

POM je vsota treh podatkov = variabilni del + pribitek na ročnost + pribitek na kreditno oceno.

Variabilni del je lahko tudi negativen podatek; pojasnilo FURS (št. 0920-4545/2016-2, z dne 21.04.2016) – POM ne sme biti nižji od 0.

Če valuta posojila ni objavljena (npr. HRK), je variabilni del obrestne mere podatek za EURO (EURIBOR) + 2x pribitek na kreditno oceno.

DOKAZOVANJE

Če zavezanec lahko dokaže, da bi dobil posojilo od nepovezane osebe po nižji obrestni meri, lahko v obračunu DDPO kot davčno priznane odhodke izkaže vse obresti, ne glede na to, da so mu obračunane po višji obrestni meri. Dokaz je zavezujoča ponudba banke.

Ko smo ugotovili, da poslujemo s povezano osebo, in da moramo (za davčne namene) ugotavljati POM, smo, glede na določbe v posojilni pogodbi, izbrali pravilni variabilni del priznane obrestne mere in le temu prišteli pravilne pribitke tako, da smo prišli do, ob času odobritve posojila znane, priznane obrestne mere.

ZDDPO-2 določa še dve možnosti za obračunavanje POM. Odvisni sta od določil v posojilnih pogodbah. Zavezanec pri ugotavljanju prihodkov in odhodkov upošteva obračunane obresti:

• do višine zadnje objavljene, ob času OBRAČUNA obresti znane priznane obrestne mere, če se obresti obračunavajo MESEČNO in je DOGOVORJENA FLEKSIBILNA obrestna mera, oziroma

• do višine POVPREČNE mesečne POM, če se te obresti obračunavajo za OBDOBJE, daljše od enega meseca, pri čemer pa to obdobje ne sme biti daljše od enega leta.

Povprečna mesečna priznana obrestna se izračuna kot navadna aritmetična sredina priznane obrestne mere prvega in zadnjega meseca obdobja, za katerega se obresti obračunavajo.

V primeru gre za povezani osebi (100 % lastnik d.o.o. in s.p. sta družinska člana).

Če podjetje ne more dokazati, da bi v enakih ali primerljivih okoliščinah dalo posojilo po obrestni meri, ki je nižja od POM nepovezani osebi, mora v obračunu DDPO izkazovati prihodke iz naslova obresti od tega posojila, najmanj v višini POM.

POM se ugotavlja tudi v primeru, če je v pogodbi določena obrestna mera 0 %.

Izračun POM:

Variabilni del za junij 2022 = 3,875 %

Pribitek na ročnost – do enega leta = 0,00 %

Pribitek na kreditno oceno – zavezanec je fizična oseba = 0,75 %

POM = 4,625 %

Odhodki

V obrazec se vpišejo odhodki, ugotovljeni po računovodskih predpisih.

Vpiše se znesek vseh odhodkov iz izkaza poslovnega izida.

Odhodki se za davčne potrebe lahko zmanjšajo (zaporedna 6) in povečajo (zaporedna 7) in tako ugotovimo davčno priznane odhodke (zaporedna 8).

Odhodki – zmanjšanje

Po splošnem davčnem načelu se za davčne namene ne priznajo tisti odhodki, ki niso potrebni za pridobitev obdavčljivih prihodkov.

Za take odhodke se štejejo odhodki, za katere glede na dejstva in okoliščine izhaja, da:

1. niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti zavezanca,
2. imajo značaj privatnosti,
3. niso skladni z običajno poslovno prakso.

Za odhodke, neskladne z običajno poslovno prakso, ZDDPO-2 šteje tiste, ki niso običajni pri poslovanju v dejavnosti, ki jo zavezanec opravlja. Pri tem upoštevamo:

• preteklo poslovanje zavezanca,

• izkušnje drugih, ki opravljajo isto dejavnost,

• primerjavo z drugimi dejavnostmi in

• druga dejstva in okoliščine.

Odhodki, nastali zaradi izrednih razmer, naravnih nesreč ali drugih izrednih in pogostih dogodkov, se štejejo za potrebne, čeprav niso skladni z običajno poslovno prakso.

Družba je na osnovi Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) pripravila pisno oceno tveganj, kateri so/bi lahko bili delavci izpostavljeni pri svojem delu, in sprejela pisno izjavo o varnosti z oceno tveganja. V izjavi je določila posebne zdravstvene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati delavci. Izdelala je načrt aktivnosti, ki ga redno izvaja. Uvedla je program za spreminjanje nezdravega življenjskega sloga, v okviru katerega potekajo delavnice o zdravi prehrani, telesni aktivnosti, zdravem hujšanju in opuščanju kajenja. Delavnice izvaja zunanji izvajalec in jih družbi zaračuna.

Ali so stroški delavnic davčno priznani?

Ker je izvajanje programa predpisana z ZVZD-1, je družba ocenila, da je izvajanje programa pogoj za opravljanje dejavnosti oz. je njegova posledica in je skladna z običajno poslovno prakso. Odhodki, povezani z izvajanjem delavnic so poslovno potrebni in zato davčno priznani.

Opomba: Te delavnice za zaposlene ne predstavljajo bonitete.

Dodatna pojasnila Furs-a: „Promocija zdravja na delovnem mestu”, podrobnejši opis, 1. izdaja, december 2017.

1. Izvzem odhodkov od nepridobitne dejavnosti (zap. 6.1)

Vpiše se znesek odhodkov iz opravljanja nepridobitne dejavnosti zavezanca, ki je ustanovljen za opravljanje nepridobitne dejavnosti (npr. društva, zavodi in inštituti) in ki v skladu z 9. členom ZDDPO-2 uveljavlja oprostitev davka.

Dva načina izvzemajo prihodkov in odhodkov (27. člen ZDDPO-2):

1. po dejanskih podatkih (ločene evidence)
2. po deležu (oz. sorazmernosti); se od celotnih prihodkov določi tiste, ki so nepridobitni. Le te se deli s celotnimi prihodki in se dobi delež (odstotek) nepridobitne dejavnosti. S tem deležem se množi tudi celotne odhodke. Rezultat so nepridobitni odhodki.

Zavezanec, ki izvzema dejanske odhodke mora za ta namen zagotoviti analitično ustrezno knjigovodsko spremljanje svojega poslovanja, vključno z opredelitvami ključev, po katerih deli (splošne) stroške, ki se ob svojem nastanku vsebinsko nanašajo tako na pridobitno kot na nepridobitno dejavnost.

Pri morebitnih povečanjih in zmanjšanjih odhodkov je treba upoštevati sorazmerne odhodke, ki se nanašajo na pridobitne prihodke (27. člen ZDDPO-2). To pomeni, da se npr. odhodki reprezentance ne upoštevajo v znesku, ki je knjižen na kontu, ampak se ugotovi sorazmeren del stroškov reprezentance, ki se nanaša na pridobitne prihodke in se od tega zneska izračuna 40% stroškov, ki davčno niso priznani.

Odhodki, ki se v celoti ne priznajo

2. Izplačila dohodkov, ki so podobni dividendam, vključno s prikritim izplačilom dobička (zap. 6.12)

Za prikrito izplačilo dobička se šteje vsako nadomestilo, ki ga zagotovi izplačevalec osebi, ki ima neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 % vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru izplačevalca ali ga obvladuje na podlagi pogodbe ali na način, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami. Poleg nadomestil se štejejo tudi zagotovitev vseh oblik sredstev in opravljanje storitev, vključno z odpustom dolga, brez plačila ali po ceni, ki je nižja od primerljive tržne cene. Tudi obresti na posojila, dana po nižji ali prejeta po višji obresti meri, kot znaša POM.

Družba 100 % lastniku nudi uporabo službenega osebnega vozila za privatne namene. Lastnik ni zaposlen v tej družbi, zato obračun bonitete ni možen.

Družba stroške, povezane s privatnimi vožnjami službenega osebnega vozila (amortizacija, vzdrževanje, pnevmatike, …) izloči iz davčno priznanih stroškov (pod točko 6.12). Lastniku pa v skladu z Zakonom o dohodnini, obračuna dohodnino kot izplačilo dividende (25 % davčna stopnja). Pri čemer je potrebno zneske obrutiti.

Družba je pri lastniku podjetja najela poslovne prostore. Za prostore, plačuje najemnino v višini 1.000 € mesečno. Tržna vrednost najemnine je 800 € mesečno.

Razlika 200 € mesečno se šteje kot prikrito izplačilo dobička in se izloči iz davčno priznanih stroškov (pod točko 6.12).

3. Odhodki za pokrivanje izgub iz preteklih let (zap. 6.13)

4. Odhodki, ki se nanašajo na privatno življenje (zap. 6.14)

Primeroma so to stroški za zabavo, oddih, šport in rekreacijo, vključno s pripadajočim DDV lastnikov oziroma povezanih oseb iz 16. in 17. člena ZDDPO-2. Sem se ne vpisuje ugodnosti v zvezi z zaposlitvijo (le ta so pod zap. 6.22).

Ob nastanku teh stroškov je potrebno obračunati in odvesti akontacijo dohodnine, ki je prav tako nepriznan odhodek.

Družba ima v lasti jadrnico, ki jo oddaja v najem. Lastnik družbe poleti na jadrnici brezplačno preživi 14 dni dopusta. Če bi plovilo v tem času oddajali, bi bil prihodek (brez DDV) 6.000 €. Družba bo sorazmeren del vseh stroškov, ki so povezani z brezplačno lastnikovo uporabo, izločila iz davčno priznanih stroškov (pod točko 6.14.1).

Od brezplačne uporabe je potrebno plačati 1.320 € DDV-ja. Lastniku pa v skladu z Zakonom o dohodnini, obračunati dohodnino kot izplačilo dividende (25 % davčna stopnja), ki je tudi davčno nepriznan odhodek.

5. Stroški prisilne izterjave davkov ali drugih dajatev (zap. 6.15)

Ne velja za izterjavo dobaviteljev.

6. Kazni, ki jih izreče pristojni organ (zap. 6.16)

Inšpekcijska služba je družbi naložila 1.200 € globe po 17. členu Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1), ker ni vodila evidence o opravljenem kratkotrajnem delu. Strošek globe ni davčno priznan.

7. Odhodki za davke (zap. 6.17)

Nepriznani odhodki za davke, ki jih je plačal družbenik kot fizična oseba in DDV, če ga zavezanec ni uveljavljal kot odbitek, čeprav je imel to pravico.

Če si davčni zavezanec DDV ne sme odbiti zaradi omejitve pravice do odbitka določene v Zakonu o DDV, neodbitni DDV v celoti davčno priznan.

Nepriznan strošek je v primeru:

• da DDV, na računu zaračuna oseba, ki ga po ZDDV-1 ne bi smela;

• da je DDV obračunan od fiktivne storitve ali fiktivne dobave blaga;

• da je nepravilno obračunan DDV tujega davčnega zavezanca.

Družba je decembra pripravila prednovoletno zabavo za poslovne partnerje, na zabavi so poslovnim partnerjem razdelili darila (vrednost darila 15 €). DDV od zabave in daril niso odbijali. Po ZDDV-1 je pravica do odbitka DDV omejena samo za pogostitev (zabavo), in ne za darila. Od daril, bi si DDV lahko odbijali.

Ker ga niso, je znesek DDV od daril davčno nepriznan strošek (pod točko 6.17).

8. Obresti od nepravočasno plačanih davkov ali drugih dajatev (zap. 6.18)

9. Obresti od posojil, prejetih od oseb iz držav, v 8.b točki prvega odstavka 30. člena ZDDPO-2 (zap. 6.19)

10. Donacije (zap. 6.20)

Donacije so kasneje lahko olajšava.

11. Podkupnine in njim podobne oblike danih premoženjskih koristi (zap. 6.21)

11. Drugi odhodki, ki se ne priznajo v skladu z 29. členom ZDDPO-2 (zap. 6.23)

Odhodki, ki niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti, imajo značaj privatnosti ali niso običajni s poslovno prakso.

Nepriznani odhodki, ki jih ni bilo možno uvrstiti v druge zaporedne številke.

Primer: kalo nad dovoljenim in DDV povezan z njim, štipendije, če niso izplačane v višini, ki je skladna z običajno poslovno prakso posamezne dejavnosti.

Posebnosti glede določenih vrst odhodkov

1. Odhodki zaradi transfernih cen med povezanimi osebami (zap. 6.2 in 6.3)

Pri ugotavljanju odhodkov zavezanca se upoštevajo transferne cene s povezanimi osebami za sredstva, vključno z neopredmetenimi sredstvi, ter storitve, vendar odhodki največ do višine, ugotovljene z upoštevanjem primerljivih tržnih cen.

2. Odhodki za obresti na prejeta posojila med povezanimi osebami (zap. 6.4 in 6.5)

Opisano pri prihodkih.

3. Rezervacije, oblikovane v skladu s standardi (zap. 6.6)

Opisano pri prihodkih.

4. Prevrednotenje terjatev (zap. 6.7)

Delno so priznani odhodki iz prevrednotenja poslovnih terjatev oziroma odhodki iz naslova oslabitev terjatev.

Odhodki, nastali zaradi prevrednotenja oziroma preračuna terjatev, zaradi spremembe valutnega tečaja, se kot odhodek priznajo v celoti.

Popravki in odpisi terjatev:

Terjatve za katere se domneva, da ne bodo ali niso poravnane (v celoti ali deloma) v valutnem roku so dvomljive terjatve.

Tiste, za katere se je začel sodni postopek so sporne terjatve.

Prvotno izkazane terjatve do kupcev se kasneje lahko zmanjšajo, če se domneva, da ne bodo poravnane.

Zmanjšanje se lahko opravi kot:

• slabitev (oz. prevrednotenje) – če je terjatev dvomljiva;

• odpis – je odprava terjatve in se opravi na podlagi ustreznih listin.

Prevrednotenje terjatev:

• opravimo, kadar je terjatev dvomljiva. Prevrednotimo na dva načina:

• pavšalno v % od stanja vseh terjatev oz. glede na starost

• individualno v znesku posamezne terjatve – terjatev pomembne vrednosti

Knjiženje prevrednotenja: 722/129

Odpis na podlagi sklepa o neizterljivosti: 129/120

Plačilo terjatve, ki je bila predhodno oslabljena: 110/769

Za prevrednotenje terjatev so obvezna določila v Pravilniku o računovodstvu in sklep pristojnega organa!

Odpisi terjatev:

Odpis terjatev opravimo na podlagi ustreznih listin. Obstajati morajo dokazi o neizterljivosti terjatve. Praviloma so to zaključeni sodni postopki (stečaj, likvidacija ali izvršba).

Za odpis terjatev so obvezna določila v Pravilniku o računovodstvu in sklep pristojnega organa!

Odpis knjižba: 723/120

Plačilo odpisane terjatve: 110/769

Odhodki zaradi prevrednotenja terjatev se priznajo v obračunanih zneskih, vendar zneski teh odhodkov v davčnem obdobju ne smejo presegati nižjega od:

• zneska, ki je enak aritmetični sredini v preteklih treh davčnih obdobjih dejansko odpisanih terjatev (davčno priznan odpis), ali

• zneska, ki predstavlja 1% obdavčljivih prihodkov davčnega obdobja (iz zap. 4).

Knjižba v letu 2023

Prevrednotenje terjatve

722/129

6.100 €

Znesek priznanega popravka terjatev:

1. Zavezanec v letu 2023 izkazuje 300.000 € obdavčljivih prihodkov; 1 % = 3.000 €
2. Aritmetična sredina v preteklih treh davčnih obdobjih dejansko odpisanih terjatev:

leto 2022	1.000
leto 2021	3.000
leto 2020	500

(1.000 + 3.000 + 500) = 4.500 € / 3 = 1.500 €

V obračunu je zavezancu davčno priznan nižji od zneskov, in sicer 1.500 €. Medtem, ko je 4.600 € ni davčno priznanih.

Pozor v naslednjih letih:

1. če bo prišlo do davčnega odpisa te terjatve; izkaže 4.600 € odhodkov
2. če bo terjatev v celoti poplačana, zniža davčne prihodke za 4.600.

Odhodki zaradi odpisa terjatev so priznani v celoti:

1. za vse priznane terjatve, ki jih je zavezanec prijavil v postopku prisilne poravnave oziroma stečajnem postopku – velja od 1. 1. 2022 dalje; zavezanec v letu 2022 prizna tudi terjatve, ki so bile priznane v postopkih prisilne poravnave ali stečaja v preteklosti in v tistem davčnem obdobju niso bile priznane kot odhodek (pod zap. 7.2) – glej pojasnilo Furs, 11. 4. 2022 – Odpis obveznosti, odpis terjatev ter konverzija terjatev v lastniški delež dolžnika;
2. na podlagi neuspešno zaključenega izvršilnega postopka sodišča;

c. brez sodnega postopka, če zavezanec dokaže:

• da bi stroški sodnega postopka presegli znesek poplačila terjatev,

• da so bila opravljena vsa dejanja, ki bi jih opravil s skrbnostjo dober gospodarstvenik, za dosego poplačila terjatev,

• da so nadaljnji pravni postopki ekonomsko neupravičeni.

Davčni zavezanec je tisti, ki mora dokazati, da izpolnjuje pogoje za davčno priznani odpis.

5. Odhodki iz prevrednotenja zaradi slabitve dobrega imena (zap. 6.10)

Se priznajo v obračunanem znesku, vendar največ v višini 20 % začetno izkazane vrednosti dobrega imena.

6. Odhodki za zagotavljanje bonitet in drugih izplačil v zvezi z zaposlitvijo, če niso obdavčeni po Zdoh-2 (zap. 6.22)

Bonitete opredeljuje 39. člen Zdoh-2, njihovo vrednotenje pa 43. člen Zdoh-2.

Bonitete v zvezi z zaposlitvijo so, v kolikor so obdavčene po Zdoh-2, davčno priznan odhodek.

Nepriznani so odhodki, ki po Zdoh-2 ne predstavljajo bonitete:

• ugodnosti manjših vrednosti, ki jih delodajalec zagotavlja vsem delojemalcem pod enakimi pogoji, kot je zlasti regresirana prehrana med delom, uporaba prostorov za oddih in rekreacijo, pogostitve ob praznovanjih in v drugih podobnih primerih zagotavljanja običajnih ugodnosti – „teambuildingi!”;

• uporaba parkirnega prostora, ki ga delodajalec zagotovi delojemalcu (pogoj bližina sedeža delodajalca);

• uporaba računalniške in telekomunikacijske opreme, ki jo delodajalec zagotovi delojemalcu

• bonitete, ki jih delodajalec delojemalcu ne zagotavlja redno ali pogosto, se ne vključujejo v davčno osnovo delojemalca, če vrednost vseh bonitet v mesecu ne presega 15 eurov. Ta določba velja le za bonitete iz delovnega razmerja.

POSEBNOST – darilo otroku do 15 let, če vrednost darila ne presega 42 € v mesecu decembru – je davčno priznan odhodek (pojasnilo Furs, št. 0920-11562/2018-2).

7. Stroški reprezentance in stroški nadzornega sveta oziroma drugega organa, ki opravlja zgolj funkcijo nadzora (zap. 6.24 in 6.25)

Nepriznani v višini 50 %

Za reprezentanco se štejejo stroški za pogostitev, zabavo in darila (z logotipom ali brez) ob poslovnih stikih zavezanca s poslovnimi partnerji.

8. Obresti od presežka posojil (zap. 6.26)

Obresti od posojila prejeta od delničarja oziroma družbenika, ki ima kadarkoli v davčnem obdobju neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 % delnic ali deležev, če ta posojila presegajo štirikratnik zneska deleža tega delničarja oziroma družbenika v kapitalu zavezanca, so davčno nepriznane, razen če zavezanec dokaže, da bi presežek posojil lahko dobil od posojilodajalca, ki je nepovezana oseba.

9. Amortizacija (zap. 6.28 in 6.29)

Kot odhodek se prizna v obračunani višini z uporabo metode enakomernega časovnega amortiziranja, razen če bo obračunana po višjih stopnjah kot so določene v zakonu.

Najvišje letne amortizacijske stopnje so:

za gradbene objekte vključno z nalož. nepremičninami	3%
za dele gradbenih objektov vključno z nalož. Nepremičninami	6%
za opremo, vozila in mehanizacijo	20%
za dele opreme in opremo za raziskovalno dejavnost	33,3%
za računalniško strojno in programsko opremo	50%
večletne nasade	10%
osnovno čredo	20%
druga vlaganja	10%

Pri OOS, katerega doba uporabnosti je daljša od enega leta in katerega posamična NV ne presega vrednosti 500 eurov, kot odhodek ob prenosu v uporabo prizna odpis celotne nabavne vrednosti.

Za amortiziranje OOS, neopredmetenih sredstev in naložbenih nepremičnin, vzetih v najem, se uporabi najvišja letna amortizacijska stopnja, ki ustreza dobi pogodbenega najema tega sredstva.

10. Plače, druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo ter nadomestila plače za čas odsotnosti z dela delavcev (zap. 6.33)

Se priznajo kot odhodek v obračunanem znesku; poslovodnih delavcev, prokuristov in delavcev s posebnimi pooblastili pa tudi v obračunanem znesku v skladu z zakonom oziroma s pogodbo o zaposlitvi. Tudi druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo, kot so regres za letni dopust, jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi ter povračila stroškov v zvezi z delom, se priznajo kot odhodek v obračunanem znesku. Kot druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo, ki so davčno priznani odhodek, štejejo tudi stroški bonitet, ki so obdavčeni po zakonu, ki ureja dohodnino. Ti vključujejo med drugim tudi uporabo službenih avtomobilov za privatne namene.

Davčne olajšave

OMEJITEV ZMANJŠANJA DAVČNE OSNOVE – novost od leta 2020 dalje

Zmanjšanje davčne osnove po 36. (davčna izguba), 55. do 59. členu (olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj, za investiranje, za zaposlovanje, za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, za vlaganja v digitalni in zeleni prehod in za donacije) tega zakona in določbah drugih zakonov, se prizna največ v višini 63% davčne osnove.

Vrstni red uveljavljanja olajšav ni določen. Smiselno je, da zavezanci najprej izkoristijo tiste, ki jih ne morejo prenašati naprej, potem pa tiste, pri katerih je prenos časovno omejen.

Zmanjšanje davčne osnove za uveljavljanje davčnih olajšav, vendar največ v višini davčne osnove, je možno za naslednje namene:

• za vlaganja v raziskave in razvoj (55. člen),

• za investiranje (55. a člen),

• za zaposlovanje (zaposlovanje brezposelnih oseb (55. b člen) zaposlovanje invalidov (56. člen) in izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju (57. člen)),

• za vlaganja v digitalni in zeleni prehod (55. c člen),

• za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (58. člen),

• za donacije (59. člen),

• za pripadajoči znesek dobička, ki se izplača delavcem.

1. Vlaganje v raziskave in razvoj (zap. 15.6)

Zavezanec lahko uveljavlja olajšavo v višini 100 % zneska vlaganja v notranje raziskovalno-razvojne dejavnosti in za nakup raziskovalno-razvojnih storitev. Za neizkoriščeni del davčne olajšave zaradi prenizke davčne osnove lahko zavezanec zmanjšuje davčno osnovo v naslednjih petih davčnih obdobjih. Če so vlaganja v raziskave in razvoj nepovratno financirana iz sredstev proračuna RS oziroma proračuna EU, zavezanec ne more uveljavljati olajšave.

Zavezanci, ki želijo uveljaviti olajšavo morajo imeti vlaganja opredeljena v poslovnem načrtu ali posebnem razvojnem projektu oziroma programu, po katerem je kasneje mogoče preverjati skladnost s projektom oziroma razvojnim programom.

Uveljavljanje olajšav določa Pravilnik o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj.

Glede uveljavljanja olajšav imamo več pojasnil Furs-a, med drugimi tudi podrobnejši opis, z dne 19.03.2021 in „Ugotovljene nepravilnosti v nadzorih”, z dne 11.10.2017.

Priloga 7a!

2. Olajšava za investiranje v opremo in neopredmetena sredstva (zap. 15.8)

Zavezanec lahko uveljavlja olajšavo za investiranje v višini 40 % investiranega zneska v opremo in v neopredmetena sredstva. Za opremo se ne štejejo:

1. pohištvo in pisarniška oprema, razen računalniške opreme, in

2. motorna vozila, razen osebnih avtomobilov na hibridni ali električni pogon, avtobusov na hibridni ali električni pogon in avtobusov ter tovornih motornih vozil z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO VI.

Za neopredmetena sredstva se ne štejejo dobro ime in stvarne pravice na nepremičninah ter druge podobne pravice.

Za neizkoriščeni del investicijske olajšave zaradi prenizke davčne osnove lahko zavezanec zmanjšuje davčno osnovo v naslednjih petih davčnih obdobjih po obdobju vlaganja, vendar vsakokrat največ v višini davčne osnove.

Olajšave za investicijo ni možno uveljavljati v delu, ki je financiran iz sredstev proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti, proračuna RS oziroma proračuna EU, če imajo ta sredstva naravo nepovratnih sredstev.

Olajšava se izključuje z vsemi drugimi olajšavami za ta sredstva R&R.

V primeru finančnega najema – olajšavo uveljavlja najemnik, ki pridobi opremo.

Če zavezanec proda oziroma odtuji opremo oziroma neopredmeteno sredstvo, za katero je izkoristil davčno olajšavo, prej kot v treh letih po letu vlaganja oziroma pred dokončnim amortiziranjem, če je to krajše od treh let, mora za znesek izkoriščene davčne olajšave povečati davčno osnovo (pod zap. 12.1).

Za to sredstvo lahko tudi uveljavlja povečanje odhodkov za odpis do NV ob prenosu v uporabo, pod zaporedno 7.7. V tem primeru mora v naslednjih letih; iz davčno priznanih odhodkov izvzeti AM tega sredstva, do dokončne AM sredstva.

Če zavezanec proda prenosnik prej kot v treh letih po letu vlaganja oziroma pred dokončnim amortiziranjem, če je to krajše od treh let, mora v letu prodaje/odtujitve, za znesek izkoriščene davčne olajšave, povečati davčno osnovo.

Npr. če bi zavezanec prodal prenosnik leta 2024: bo v letu 2024 povečal davčno osnovo pod zap. 12.1 v višini 160 €.

Podrobnejši opis: „Olajšava za investiranje”, 14.12.2020!

Priloga 6a! Izpolnijo jo vsi zavezanci, tisti, ki olajšavo koristijo/ ne koristijo v tekočem davčnem obdobju ali jo prenašajo iz preteklih let.

4. Olajšava za zaposlovanje invalidov (zap. 15.10)

Zavezanec, ki zaposluje invalida, po zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v višini 50 % plač te osebe.

Zavezanec, ki zaposluje invalidno osebo s 100 % telesno okvaro in gluho osebo, v višini 70 % plač te osebe.

Zavezanec, ki zaposluje invalide nad predpisano kvoto in ni posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri istem delodajalcu, lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v višini 70 % plač za te osebe (do največ 63 % davčne osnove). Ta olajšava se izključuje s prejšnjima olajšavama.

Plače – bruto plače delavcev (bruto 1). Knjiženje!

Priloga 8!

5. Olajšava za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju (zap. 15.11)

Zavezanec, ki sprejme vajenca, dijaka ali študenta po učni pogodbi za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju, lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini plačila tej osebi, vendar največ v višini 80 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji za vsak mesec izvajanja praktičnega dela te osebe.

Pojasnilo FURS: 0920-8339/2018-2, 14. 9. 2018

Priloga 8.

6. Olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (zap. 15.12)

To olajšavo lahko uveljavlja zavezanec delodajalec, ki v skladu s pogoji ZPIZ-2, financira pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja.

Zmanjšanje davčne osnove, ki jih delno ali v celoti plačuje v korist delojemalcev – zavarovancev izvajalcu pokojninskega načrta s sedežem v Sloveniji ali državi članici EU.

Olajšava se prizna v višini plačanih premij, vendar največ do zneska, ki je enak 24 % obveznih prispevkov za PIZ za posameznika in ne več kot 2.903,66 € za leto 2023.

Olajšava za PDPZ se uveljavlja za plačane zneske premij; iz davčno priznanih odhodkov se izločajo obračunane premije PDPZ (zap. 6.22).

24 % obveznih prispevkov za PIZ za posameznika – velja za vse obvezne prispevke PIZ posameznika, to je 15,50 % in 8,85 %.

7. Olajšava za donacije (zap. 15.13, 15.14, 15.15 in 15.16)

Zap. 15.13

Olajšavo za donacije se lahko uveljavi za znesek izplačil v denarju ali naravi za humanitarne, invalidske, socialnovarstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojno-izobraževalne, zdravstvene, ekološke, religiozne in splošno koristne namene.

Do višine 1 % (prej 0,3 %) obdavčenega prihodka v davčnem obdobju (iz zap. 4), vendar največ do 63 % davčne osnove.

Ta olajšava se ne prenaša v naslednja leta.

Priloga 9.

Zap. 15.14

Olajšava za izplačila v kulturne, športne namene in za izplačila prostovoljnim društvom, ustanovljenim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu za te namene.

Do višine 0,2 % obdavčenega prihodka v davčnem obdobju (iz zap. 4), vendar največ do 63 % davčne osnove.

Seštevek zap. 15.13 in 15.14 je lahko največ 1,2 %.

Ta olajšava se lahko prenaša v naslednja tri davčna obdobja.

Priloga 9.

Zap. 15.15

Olajšava za izplačila izvajalcem programa vrhunskega športa za vlaganja v vrhunski šport, kot so opredeljeni z zakonom, ki ureja šport.

Do višine 3,8 % obdavčenega prihodka v davčnem obdobju (iz zap. 4), vendar največ do 63 % davčne osnove.

Ta olajšava se lahko prenaša v naslednja tri davčna obdobja.

Priloga 9.

Te tri olajšave skupaj ne smejo presegati 5 % obdavčenega prihodka (1 % + 0,2 % + 3,8 %).

Olajšavo se lahko uveljavlja tudi za izplačila rezidentom držav članic EU in izplačila v države članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), ki hkrati niso države članice EU (Norveška, Islandija in Lihtenštajn).

Priloga 9.

Zap. 15.16

Olajšava za izplačila namenjena odpravi posledic epidemije v skladu z 62. a členom ZIUZIOP.

Olajšava se uveljavlja za celoten znesek izplačil v denarju za namen odprave posledic epidemije, izplačan na za ta namen posebej oblikovan TRR RS ali druge države članice EU, vendar največ do višine davčne osnove.

Nakazila izvedena na podračun proračuna RS: SI56 0110 0630 0109 972, s sklicem 18 1095-7300000-16115020.

Ta olajšava se ne prenaša, ni omejena z višino obdavčenih prihodkov in se ne sešteva v maksimum 5 %.

Priloga 9.

Zap. 15.16

Olajšava za plačila za odpravo posledic poplav v avgustu 2023 v skladu s 53. členom ZOPNN-F – dodatna olajšava za donacije za leto 2023.

Dodatno zmanjšanje davčne osnove za celoten znesek plačil v denarju za namen odprave posledic poplav v avgustu 2023.

Plačilo do 31. decembra 2023, na za ta namen posebej oblikovan račun RS.

Največ do višine davčne osnove davčnega obdobja.

Smiselno se uporabljata peti in šesti odstavek 59. člena ZDDPO-2.

8. Olajšava za vlaganja v digitalni in zeleni prehod (zap. 15.17)

Zavezanec lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v višini 40 % zneska, ki predstavlja vlaganja v digitalno preobrazbo in zeleni prehod v tem obdobju, vendar največ v višini davčne osnove.

Za vlaganja po tem odstavku se štejejo:

1. računalništvo v oblaku, umetno inteligenco in velepodatke;
2. okoljsko prijazne tehnologije, čistejši, cenejši in bolj zdrav javni in zasebni transport, razogljičenje energijskega sektorja, energijsko učinkovitost stavb, uvajanje drugih standardov za klimatsko nevtralnost.

Olajšave ni možno uveljavljati v delu, ki je financiran iz sredstev proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti, proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna EU, če imajo ta sredstva naravo nepovratnih sredstev.

Minister, pristojen za finance, podrobneje predpiše način izvajanja tega člena – Pravilnik o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v digitalni in zeleni prehod, Uradni list RS, št. 60/22, veljavnost od 07.05.2022; uporaba od 01.01.2022.

Pravilnik vsebuje tudi Prilogo – Obrazec za uveljavljanje davčne olajšave za vlaganja v digitalni in zeleni prehod. Ob uveljavljanju te olajšave je obrazec potrebno priložiti obračunu DDPO.

Olajšava se izključuje z olajšavama po 55. in 55.a členu.

Se ne prenaša v naslednja davčna obdobja. Ni vračanja olajšave pri prodaji oz. odtujitvi sredstva.

Lahko se koristi le za del vlaganj, ki niso bila financirana z nepovratnimi sredstvi. Če je financiranje delno, se za del, ki ni bil sofinanciran olajšava lahko izkoristi.

Skupaj z drugimi olajšavami in pokrivanjem izgub se lahko osnovo zmanjša največ do 63 % davčne osnove.

Vrstni red olajšav.

9. Olajšava za zaposlovanje brezposelnih oseb po 55.b členu (zap. 15.18)

Sklop 1:

Pripada zavezancu, ki na novo zaposli osebo, mlajšo od 29 let ali starejšo od 55 let ali zaposli osebo v poklicu, za katerega na trgu dela primanjkuje iskalcev zaposlitve, ki v obdobju zadnjih 24 mesecev ni bila zaposlena pri tem zavezancu ali njegovi povezani osebi.

Znižanje davčne osnove v višini 45 % plače te osebe.

Sklop 2:

Pripada zavezancu, če zaposli osebo, mlajšo od 25 let, ki se zaposluje prvič, vendar največ v višini davčne osnove.

Olajšava znaša 55 % plače te osebe.

Olajšave se med seboj izključujejo. Tudi z olajšavo za zaposlovanje invalidov.

Olajšava se koristi za prvih 24 mesecev zaposlitve teh oseb v davčnem letu zaposlitve in v naslednjih davčnih letih do poteka 24 mesecev.

Olajšava za zaposlitev osebe v poklicu, za katerega na trgu dela primanjkuje iskalcev zaposlitve, se lahko uveljavlja, če je takšno pomanjkanje opredeljeno na seznamu, ki ga s pravilnikom določi minister.

Opredelitev poklicev, ki jih primanjkuje na trgu – Pravilnik o olajšavi za zaposlitev osebe v poklicu, za katerega na trgu dela primanjkuje iskalcev zaposlitve, Uradni list RS, št.: 60/22; veljavnost od 07.05.2022; uporaba od 07.05.2022.

1. Varilci/Varilke ipd. (koda 7212);

2. Vozniki/voznice težkih tovornjakov in vlačilcev (koda 8332);

3. Orodjarji/orodjarke ipd. (koda 7222);

4. Elektroinštalaterji/elektroinštalaterke (koda 7411);

5. Tesarji/tesarke ipd. (koda 7115);

6. Krovci/krovke (koda 7121);

7. Kuharji/kuharice (koda 5120);

8. Elektromehaniki/elektromehaničarke (koda 7412);

9. Elektroinštalaterji/elektroinštalaterke (koda 7411);

10. Zidarji/zidarke ipd. (koda 7112);

11. Betonerji/betonerke ipd. (koda 7114);

12. Delavci/delavke za preprosta dela pri visokih gradnjah (koda 9313);

13. Monterji/monterke in serviserji vodovodnih, plinskih inštalacij in naprav (koda7126);

14. Livarji/livarke ipd. (koda 7211);

15. Strugarji/strugarke ipd. (koda 7223);

16. Mesarji/mesarke ipd. (koda 7511);

17. Bolničarji negovalci/bolničarke negovalke v zavodih (koda 5321);

18. Zdravniki specialisti/zdravnice specialistke splošne medicine (koda 2211);

19. Zdravniki specialisti/zdravnice specialistke (razen splošne medicine) (koda 2212);

20. Strokovnjaki/strokovnjakinje za zdravstveno nego (koda 2221);

21. Strokovni sodelavci/strokovne sodelavke za zdravstveno nego (koda 3221);

22. Natakarji/natakarice (koda 5131);

23. Inženirji/inženirke gradbeništva (koda 2142);

24. Inženirji/inženirke strojništva ipd.(koda 2144);

25. Avdiologi in govorni terapevti/avdiologinje in govorne terapevtke (koda 2266);

26. Visokošolski učitelji in sodelavci/visokošolske učiteljice in sodelavke na visokošolskih zavodih (koda 2311);

27. Strokovnjaki/strokovnjakinje za vzgojo in izobraževanje oseb s posebnimi potrebami (koda 2352);

28. Razvijalci in analitiki/razvijalke in analitičarke programske opreme in aplikacij, d.n. (koda 2519)

Pogoji:

• - uveljavlja lahko za prvih 24 mesecev zaposlitve;
• - če poveča skupno število zaposlenih delavcev v davčnem obdobju, pri izračunu se upoštevajo zaposleni za nedoločen čas, delovni čas, ki je krajši od polnega se upošteva sorazmerno. Povečanje se šteje, če je število zaposlenih oseb na zadnji dan davčnega obdobja oz. leta višje od povprečja 12 mesecev davčnega obdobja oz. leta.

Olajšava se ne prenaša.

Se izključuje z olajšavo za zaposlovanje invalidov.

Priloga 8!

10. Olajšava za pripadajoči znesek dobička, ki se izplača delavcem (zap. 15.9)

Zmanjšanje davčne osnove za 70 % (po poteku enega leta) oziroma 100 % (po poteku treh let) pripadajočega zneska dobička (skupaj z obrestmi), ki se izplača delavcem.

Priloga 18!

Akontiranje davka

Med davčnim obdobjem zavezanec plačuje akontacijo davka. Akontacija davka se plača v mesečnih ali trimesečnih obrokih.

Obroki dospejo v plačilo na zadnji dan obdobja, na katerega se nanašajo, in morajo biti plačani v dvajsetih dneh po dospelosti.

Določitev akontacije pri novoustanovljenem davčnem zavezancu:

Zavezanec izračuna predvideno davčno osnovo za davčno obdobje, za katerega bo plačeval akontacijo. Izračun predloži davčnemu organu v osmih dneh po vpisu v register oz. uradno evidenco organa.

Obračun predloži tudi v primeru, če je v predvidenem davčnem obračunu izračunal izgubo.

Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov

Zavezanci lahko ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, če izpolnjujejo pogoje, določene z ZDDPO-2 in opravijo priglasitev normiranosti.

Pogoji:

• če prihodki zavezanca, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, v koledarskem letu pred davčnim obdobjem, za katero zavezanec uveljavlja ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, ne presegajo 50.000 €, ali

• če prihodki zavezanca ne presegajo 100.000 € in če je bila pri njem obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev.

Zavezanci, ki pogojev dve zaporedni davčni obdobji ne izpolnjujejo, morajo ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih stroškov.

Zavezanci, ki želijo ugotavljati davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, so dolžni to priglasiti, niso pa dolžni vlagati vlog za podaljšanje načina ugotavljanja za vsako obdobje.

Pri ugotavljanju davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov se upoštevajo davčno priznani prihodki in normirani odhodki v višini 80 % davčno priznanih prihodkov, vendar ne več kot 40.000 eur oziroma 80.000 eur.

Dejanski stroški, davčne olajšave in davčna izguba se ne priznajo.

Davčno obdobje je v tem primeru koledarsko leto.

Prihodki poveznih oseb se primeroma seštevajo, če je glavni namen ali eden od glavnih namenov za shemo poslovanja izpolnjevanje pogoja glede praga prihodkov z verižnim ustanavljanjem zavezancev ali prelivanje prihodkov od zavezancev, ki davčno osnovo ugotavljajo na podlagi dejanskih odhodkov, k zavezancem v sistemu normiranih odhodkov. Dokazno breme je na zavezancu.

Zavezanec mora v prilogi 20 Obračuna davka od dohodkov pravnih oseb Priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov razkriti, ali ima povezane osebe opredeljene v petem odstavku 67.d člena ZDDPO-2, ki davčno osnovo ugotavljajo na podlagi prihodkov po računovodskih standardih.

Hvala za pozornost

2. Predpisi

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček. Osnovni predpis je povzet po PISRS (Pravno-informacijski sistem Republike Slovenije). Nadaljnje posodobitve so pripravljene v uredništvu založbe Verlag Dashöfer.

Spremembe in dopolnitve	Številka Uradnega lista	Datum veljavnosti
Zakon za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države (ZZNŠPP)	2603/2022	18.8.2022

(1) S tem zakonom se ureja sistem in uvaja obveznost plačevanja davka od dohodkov pravnih oseb.

(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo naslednje direktive Evropske skupnosti:

- Direktiva Sveta 90/434/EGS z dne 23. julija 1990 o skupnem sistemu obdavčitve za združitve, delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz različnih držav članic (UL L št. 225 z dne 20. avgusta 1990, str. 142), zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta 2005/19/ES o spremembah Direktive 90/434/EGS o skupnem sistemu obdavčitve za združitve, delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev iz različnih držav članic (UL L št. 58 z dne 4. marca 2005, str. 19);

- Direktiva Sveta 2011/96/EU z dne 30. novembra 2011 o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic (prenovitev) (UL L št. 345 z dne 29. decembra 2011, str. 8), zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta (EU) 2015/121 z dne 27. januarja 2015 o spremembi Direktive 2011/96/EU o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic (UL L št. 21 z dne 28. 1. 2015, str. 1);

- Direktiva Sveta 2003/49/ES z dne 3. junija 2003 o skupnem sistemu obdavčevanja plačil obresti ter licenčnin med povezanimi družbami iz različnih držav članic (UL L št. 157 z dne 26. junija 2003, str. 49);

- del Direktive Sveta (EU) 2016/1164 z dne 12. julija 2016 o določitvi pravil proti praksam izogibanja davkom, ki neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga (UL L št. 193 z dne 19. julija 2016, str. 1), zadnjič spremenjene z Direktivo Sveta (EU) 2017/952 z dne 29. maja 2017 o spremembi Direktive (EU) 2016/1164 v zvezi s hibridnimi neskladji s tretjimi državami (UL L 144 z dne 7. junija 2017, str. 1).

Davek od dohodkov pravnih oseb (v nadaljnjem besedilu: davek) po tem zakonu je prihodek državnega proračuna.

(1) Pri ugotavljanju davčne obveznosti v skladu s tem zakonom, zlasti pri priznavanju ugodnosti oziroma upravičenj zavezanca za davek po tem zakonu, se ne upošteva sheme ali niza shem, ki so ob upoštevanju vseh pomembnih dejstev in okoliščin nepristne, če je njihov glavni namen ali eden od glavnih namenov pridobiti ugodnost oziroma upravičenje, ki izničuje cilj ali namen tega zakona.

(2) Ugodnost oziroma upravičenje iz prvega odstavka tega člena je zmanjšanje davčne osnove zaradi na primer uveljavljanja olajšav, pokrivanja davčne izgube, izvzema dohodka iz osnove, odbitka od davka, oprostitev od davčnega odtegljaja ali drugih ugodnosti oziroma upravičenj po tem zakonu.

(3) Shema iz prvega odstavka tega člena je katerokoli dejanje ali aktivnost, zlasti transakcija, ukrep, operacija, sporazum, odobritev, dogovor, obljuba, obveza ali dogodek, pri tem lahko obsega več kot en korak ali del.

(4) Shema ali niz shem se šteje za nepristnega, če ni bil uveden iz tehtnih komercialnih razlogov, ki odražajo gospodarsko realnost.

(5) Za ugodnost oziroma upravičenje po tem členu se šteje tudi ugodnost oziroma upravičenje zavezanca za davek v zvezi z davčno obveznostjo po tem zakonu, ki je določeno v drugem zakonu.

(1) Zavezanec oziroma zavezanka za davek je pravna oseba domačega in tujega prava (v nadaljnjem besedilu: zavezanec).

(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, je zavezanec tudi družba oziroma združenje oseb, vključno z družbo civilnega prava, po tujem pravu, ki je brez pravne osebnosti in ni zavezanec po zakonu, ki ureja dohodnino.

(3) Republika Slovenija in samoupravne lokalne skupnosti niso zavezanci, če s tem zakonom ni določeno drugače.

(1) Rezident oziroma rezidentka Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: rezident) je zavezan za davek od vseh dohodkov, ki imajo svoj vir v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: Slovenija), in od vseh dohodkov, ki imajo svoj vir izven Slovenije.

(2) Nerezident oziroma nerezidentka Slovenije (v nadaljnjem besedilu: nerezident) je zavezan za davek od dohodkov, ki imajo svoj vir v Sloveniji.

(3) Dohodki rezidenta in nerezidenta, določeni s tem zakonom, se obdavčujejo v obsegu in na način, kot je določeno s tem zakonom.

(1) Rezident je zavezanec iz 3. člena tega zakona, ki izpolnjuje vsaj enega izmed naslednjih pogojev:

1. ima sedež v Sloveniji,

2. ima kraj dejanskega delovanja poslovodstva v Sloveniji.

(2) Nerezident je zavezanec iz 3. člena tega zakona, ki ne izpolnjuje nobenega od pogojev iz prvega odstavka tega člena.

(3) Minister oziroma ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za finance, določi način ugotavljanja kraja dejanskega delovanja poslovodstva, pri tem pa upošteva, da je kraj dejanskega delovanja poslovodstva kraj, kjer se sprejemajo ključne upravne in poslovne odločitve, ki so potrebne za vodenje poslovanja in ki je običajno kraj, kjer osebe ali skupina oseb na vodstvenih funkcijah, primeroma poslovodstvo, sprejema odločitve, ali kraj, kjer se določajo dejanja, ki jih bo opravila oseba kot celota, ter da se za ugotavljanje upoštevajo vsa pomembna dejstva in okoliščine posameznega primera.

(1) Poslovna enota nerezidenta po tem zakonu je kraj poslovanja, to je kraj, v katerem ali preko katerega nerezident v celoti ali delno opravlja dejavnost oziroma posle v Sloveniji.

(2) Za poslovno enoto nerezidenta se šteje zlasti:

1. pisarna, podružnica, tovarna, delavnica, rudnik, kamnolom ali drug kraj, kjer se pridobivajo ali izkoriščajo naravni viri;

2. gradbišče, projekt gradnje, montaže ali postavitve ali nadzor v zvezi z njimi, če dejavnost oziroma posli trajajo dlje kot 12 mesecev.

(3) Kot poslovna enota nerezidenta se obravnava tudi posrednik, ki deluje v imenu nerezidenta, v zvezi s katerimikoli dejavnostmi oziroma posli za nerezidenta, če ima in običajno uporablja pooblastilo za sklepanje pogodb v imenu nerezidenta, razen če so dejavnosti oziroma posli posrednika omejene na tiste iz 7. člena tega zakona, zaradi česar se ta kraj poslovanja ne bi štel za poslovno enoto nerezidenta.

(4) Kot poslovna enota nerezidenta se obravnava tudi posrednik, ki v svojem imenu deluje za nerezidenta, v okviru svoje redne dejavnosti kot borzni posrednik, posrednik s splošnim pooblastilom ali katerikoli drug neodvisni posrednik, kadar deluje v celoti ali pretežno v imenu nerezidenta in se pogoji in okoliščine v poslovnih in finančnih razmerjih med tem nerezidentom in tem posrednikom razlikujejo od tistih, ki bi bili v razmerjih med nepovezanimi osebami.

(5) Gradbišče, projekt gradnje, montaže ali postavitve ali nadzor v zvezi z njimi, ki trajajo dlje kot dvanajst mesecev, se šteje za poslovno enoto nerezidenta od dneva začetka dejavnosti oziroma poslov, vključno s pripravljalnimi deli.

Ne glede na 6. člen tega zakona, se kraj poslovanja ne šteje za poslovno enoto nerezidenta, če nerezident:

1. uporablja prostore le za skladiščenje, razstavljanje ali dostavo dobrin ali blaga, ki mu pripadajo;

2. vzdržuje zaloge dobrin ali blaga, ki mu pripadajo, le zaradi skladiščenja, razstavljanja ali dostave;

3. vzdržuje zaloge dobrin ali blaga, ki mu pripadajo, le zaradi predelave s strani druge osebe;

4. vzdržuje kraj poslovanja le zaradi nakupa dobrin ali blaga ali zbiranja informacij zase;

5. vzdržuje kraj poslovanja le zaradi opravljanja kakršnekoli druge dejavnosti oziroma poslov pripravljalne ali pomožne narave zase;

6. vzdržuje kraj poslovanja le za kakršnokoli kombinacijo dejavnosti oziroma poslov, določenih v 1. do 5. točki tega člena, pod pogojem, da so splošna dejavnost oziroma posli kraja poslovanja, ki je posledica te kombinacije, pripravljalne ali pomožne narave.

(1) Dohodek ima vir v Sloveniji, če je po katerikoli določbi drugega do štirinajstega odstavka tega člena mogoče določiti vir dohodka v Sloveniji.

(2) Dohodki rezidenta, razen dohodka doseženega v poslovni enoti ali preko poslovne enote tega rezidenta, ki se nahaja izven Slovenije, oziroma razen dohodkov, ki so v skladu z določbami četrtega do štirinajstega odstavka tega člena dohodki z virom izven Slovenije, imajo vir v Sloveniji.

(3) Dohodek nerezidenta, dosežen v poslovni enoti tega nerezidenta ali preko poslovne enote tega nerezidenta, ima vir v Sloveniji, če se poslovna enota nahaja v Sloveniji.

(4) Dohodki od nepremičnin in pravic na nepremičninah imajo vir v Sloveniji, če gre za nepremičnine, ki se nahajajo v Sloveniji, in dohodki iz kmetijske in gozdarske dejavnosti imajo vir v Sloveniji, če se dejavnost opravlja na zemljiščih, ki se nahajajo v Sloveniji.

(5) Dohodki od izkoriščanja ali pravice do izkoriščanja nahajališč rude, virov ter drugega naravnega bogastva imajo vir v Sloveniji, če se nahajališča rude, viri ter drugo naravno bogastvo nahajajo v Sloveniji.

(6) Dividende, vključno z dohodki podobnimi dividendam, in dohodki od deležev, ki izvirajo iz finančnih instrumentov oziroma finančnih naložb vseh vrst, kot so vrednostni papirji, lastniški deleži, imajo vir v Sloveniji, če jih izdajo gospodarske družbe, zadruge in druge oblike organiziranja, ki so ustanovljene v skladu s predpisi v Sloveniji, Slovenija, samoupravne lokalne skupnosti in Banka Slovenije, oziroma če gre za deleže v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja, ki so ustanovljene v skladu s predpisi v Sloveniji.

(7) Obresti imajo vir v Sloveniji, če bremenijo rezidenta ali nerezidenta preko njegove poslovne enote v Sloveniji.

(8) Dohodki od uporabe ali pravice uporabe avtorskih pravic, patentov, zaščitnih znakov in drugih premoženjskih pravic in dohodki od drugih podobnih pravic imajo vir v Sloveniji, če bremenijo rezidenta ali nerezidenta preko njegove poslovne enote v Sloveniji.

(9) Dobiček od odsvojitve poslovne enote nerezidenta v Sloveniji ima vir v Sloveniji.

(10) Dobiček od odsvojitve nepremičnin iz četrtega in premoženja iz petega odstavka tega člena, ima vir v Sloveniji.

(11) Dobiček od odsvojitve finančnih inštrumentov oziroma finančnih naložb iz šestega odstavka tega člena, ima vir v Sloveniji.

(12) Dohodki od storitev nastopajočih izvajalcev ali športnikov, ki pripadajo drugi osebi, imajo vir v Sloveniji, če so storitve opravljene v Sloveniji.

(13) Dohodki od storitev imajo vir v Sloveniji, če so storitve opravljene v Sloveniji oziroma če bremenijo rezidenta ali nerezidenta preko njegove poslovne enote v Sloveniji.

(14) Dobiček iz desetega odstavka tega člena je tudi dobiček od odsvojitve lastniških deležev in pravic iz lastniških deležev v družbi, zadrugi ali drugi obliki organiziranja, katerih več kot polovico vrednosti izhaja posredno ali neposredno iz nepremičnin in pravic na nepremičninah, ki se nahajajo v Sloveniji.

(15) Dohodki po tem zakonu, ki nimajo vira v Sloveniji, so dohodki z virom izven Slovenije.

(1) Zavezanec pri uporabi določb tega zakona, ki so vezane na seznam držav, upošteva, ali je posamezna država oziroma jurisdikcija uvrščena na seznamih držav ali jurisdikcij.

(2) Po tem zakonu se upoštevata naslednja seznama držav ali jurisdikcij iz prejšnjega odstavka:

- seznam držav, v katerih je splošna oziroma povprečna nominalna stopnja obdavčitve dobička družb nižja od 12,5 %, pri čemer to niso države članice EU, in minister, pristojen za finance, takšno državo uvrsti na seznam, pri čemer pa na seznamu lahko ni nobene države, ki ga Ministrstvo za finance in Finančna uprava Republike Slovenije objavljata na svojih spletnih straneh,

- seznam Evropske unije z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene, objavljen v Uradnem listu Evropske unije.

(3) Določbe tega zakona, ki pogojujejo pravice in obveznosti zavezancev glede na sedež ali kraj dejanskega delovanja poslovodstva v državah na seznamu iz tega člena, učinkujejo z naslednjim dnem od dneva objave ali črtanja države na seznamu, razen če ta zakon določa drugače.

(1) Zavezanec kot zavod, društvo, ustanova, verska skupnost, politična stranka, zbornica, reprezentativni sindikat, ne plača davka po tem zakonu, če:

1. je v skladu s posebnim zakonom ustanovljen za opravljanje nepridobitne dejavnosti, in

2. dejansko posluje skladno z namenom ustanovitve in delovanja.

(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, plača zavezanec iz prvega odstavka tega člena davek po tem zakonu od dohodkov iz opravljanja pridobitne dejavnosti.

(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena pravna oseba, javni zavod, ustanovljena za zagotavljanje obveznih rezerv nafte in njenih derivatov po zakonu, ki ureja blagovne rezerve, ne plača davka po drugem odstavku tega člena za dejavnost zagotavljanja obveznih rezerv nafte in njenih derivatov.

(4) Minister, pristojen za finance, podrobneje opredeli pridobitno oziroma nepridobitno dejavnost za namene tega člena, pri tem pa upošteva, da se pridobitna dejavnost opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobička, da z opravljanjem pridobitne dejavnosti zavezanci iz tega člena konkurirajo na trgu z drugimi osebami po tem zakonu, ter vrsto pravne osebe zavezanca iz tega člena.

(1) Z davkom so obdavčeni dohodki zavezanca, določeni s tem zakonom, v davčnem obdobju, ki je koledarsko leto.

(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, zavezanec lahko izbere, da bo njegovo davčno obdobje enako njegovemu poslovnemu letu, ki se razlikuje od koledarskega leta, pri čemer davčno obdobje ne sme presegati obdobja 12 mesecev.

(3) Zavezanec iz drugega odstavka tega člena mora o izbiri obvestiti davčni organ. Izbranega davčnega obdobja zavezanec ne sme spreminjati najmanj tri leta.

Predmet obdavčitve po tem zakonu so naslednji dohodki:

1. dobiček rezidenta in dobiček nerezidenta, ki ga dosega z opravljanjem dejavnosti oziroma poslov v poslovni enoti ali preko poslovne enote, ki se nahaja v Sloveniji,

2. dohodki rezidenta in nerezidenta, za katere je določena obveznost davčnega odtegljaja, iz 70. člena tega zakona.

(1) Osnova za davek rezidenta in nerezidenta za dejavnost oziroma posle v poslovni enoti ali preko poslovne enote v Sloveniji, je dobiček, ki se ugotovi v skladu z določbami tega zakona.

(2) Dobiček je presežek prihodkov nad odhodki, ki so določeni s tem zakonom.

(3) Če ta zakon ne določa drugače, se za ugotavljanje dobička priznajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida oziroma letnem poročilu, ki ustreza izkazu poslovnega izida in prikazuje prihodke, odhodke in poslovni izid, na podlagi zakona in v skladu z njim uvedenimi računovodskimi standardi.

(4) Dobiček poslovne enote nerezidenta v Sloveniji je dobiček, ki se lahko pripiše tej poslovni enoti. Poslovni enoti se lahko pripiše tisti dobiček, za katerega bi se lahko pričakovalo, da bi ga ta poslovna enota imela, če bi bila samostojni zavezanec, ki opravlja enako ali podobno dejavnost oziroma posle. Prihodki, ki so doseženi z opravljanjem dejavnosti oziroma poslov v poslovni enoti ali preko poslovne enote nerezidenta v Sloveniji in dejanski stroški, ki nastanejo za namene te poslovne enote, vključno s poslovodnimi in splošnimi upravnimi stroški, se pripišejo tej poslovni enoti, če nastanejo v Sloveniji ali izven nje.

(5) Osnova za davčni odtegljaj od dohodkov, navedenih v 70. členu tega zakona, je vsak posamezen dohodek.

(1) Prihodki rezidenta in nerezidenta iz dejavnosti oziroma poslov, ki jih opravlja v poslovni enoti ali preko poslovne enote v Sloveniji, ki so v davčno osnovo vključeni v tekočem davčnem obdobju ali so bili vključeni v davčno osnovo v preteklih davčnih obdobjih, se ne vključijo ponovno v davčno osnovo v tekočem ali v prihodnjih davčnih obdobjih.

(2) Odhodki rezidenta in nerezidenta iz dejavnosti oziroma poslov, ki jih opravlja v poslovni enoti ali preko poslovne enote v Sloveniji, ki so zniževali davčno osnovo v tekočem davčnem obdobju ali so zniževali davčno osnovo v preteklih davčnih obdobjih, ne morejo ponovno zniževati davčne osnove v tekočem ali v prihodnjih davčnih obdobjih.

(3) Prihodki rezidenta in nerezidenta iz dejavnosti oziroma poslov, ki jih opravlja v poslovni enoti ali preko poslovne enote v Sloveniji, ki izvirajo iz v preteklih davčnih obdobjih nepriznanih odhodkov, se izvzamejo iz davčne osnove, vendar največ do zneska davčno nepriznanih odhodkov v preteklih davčnih obdobjih.

(4) Zavezanec zagotavlja in hrani podatke o prihodkih in odhodkih po prvem do tretjem odstavku tega člena, ki so bili vključeni v davčno osnovo oziroma so zniževali davčno osnovo.

Pri ugotavljanju davčne osnove oziroma priznavanju prihodkov in odhodkov zavezanca se zneski, ki predstavljajo razlike zaradi sprememb računovodskih usmeritev in popravkov napak, pri obdavčljivih prihodkih in davčno priznanih odhodkih po tem zakonu, za katere se preračunajo preneseni čisti poslovni izid ali druge sestavine kapitala, v obdobju spremembe računovodske usmeritve in popravkov napak vključijo v davčno osnovo, in sicer tako, da povečujejo oziroma zmanjšujejo davčno osnovo.

Pri ugotavljanju davčne osnove oziroma priznavanju prihodkov in odhodkov zavezanca se znesek presežka iz prevrednotenja, ki je posledica prevrednotenja gospodarskih kategorij na višje poštene vrednosti in ki ga zavezanec prenese v preneseni čisti poslovni izid ali druge kapitalske postavke, vključi v davčno osnovo v letu takšnega prenosa. Presežek iz prevrednotenja se prenaša v preneseni poslovni izid in v davčno osnovo pri sredstvih, ki se amortizirajo, sorazmerno z obračunano amortizacijo po 33. členu tega zakona od prevrednotenega dela teh sredstev.

Pri ugotavljanju davčne osnove oziroma priznavanju prihodkov in odhodkov zavezanca se zneski ponovnih meritev čistih obveznosti za pozaposlitvene zaslužke zaposlenih, ki sodijo pod programe z določenimi zaslužki in ki se ne pripoznajo v izkazu poslovnega izida, temveč v izkazu drugega vseobsegajočega donosa, vključijo v davčno osnovo ob smiselni uporabi pogojev iz 20. člena tega zakona.

Pri ugotavljanju davčne osnove oziroma priznavanju prihodkov in odhodkov zavezanca se zneski prevrednotenj finančnih instrumentov, ki se ne pripoznajo v izkazu poslovnega izida, temveč v izkazu drugega vseobsegajočega donosa, vključijo v davčno osnovo ob odtujitvi, zamenjavi ali drugačni poravnavi oziroma odpravi finančnega instrumenta.

(1) Za povezani osebi se štejeta zavezanec rezident ali nerezident in tuja pravna oseba ali tuja oseba brez pravne osebnosti, ki ni zavezanec (v nadaljnjem besedilu: tuja oseba), če:

1. ima zavezanec neposredno ali posredno v lasti najmanj 25% vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru oziroma glasovalnih pravic, v tuji osebi ali obvladuje tujo osebo na podlagi pogodbe ali se pogoji transakcije razlikujejo od pogojev, ki so ali bi bili v enakih ali primerljivih okoliščinah doseženi med nepovezanimi osebami; ali

2. ima tuja oseba neposredno ali posredno v lasti najmanj 25% vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru oziroma glasovalnih pravic v zavezancu ali obvladuje zavezanca na podlagi pogodbe ali se pogoji transakcije razlikujejo od pogojev, ki so ali bi bili v enakih ali primerljivih okoliščinah doseženi med nepovezanimi osebami; ali

3. ima ista oseba hkrati neposredno ali posredno v lasti najmanj 25% vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru v zavezancu in tuji osebi ali dveh zavezancih ali ju obvladuje na podlagi pogodbe ali se pogoji transakcije razlikujejo od pogojev, ki so ali bi bili v enakih ali primerljivih okoliščinah doseženi med nepovezanimi osebami; ali

4. imajo iste fizične osebe ali njihovi družinski člani neposredno ali posredno v lasti najmanj 25% vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru v zavezancu in tuji osebi ali dveh rezidentih ali ju obvladujejo na podlagi pogodbe ali se pogoji transakcije razlikujejo od pogojev, ki so ali bi bili v enakih ali primerljivih okoliščinah doseženi med nepovezanimi osebami.

(2) Za družinske člane se po tem členu šteje zakonec ali oseba, s katero fizična oseba živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza, ali partner oziroma partnerica (v nadaljnjem besedilu: partner), s katerim fizična oseba živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti, otrok, posvojenec in pastorek ali otrok osebe, s katero fizična oseba živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza ali otrok partnerja, s katerim fizična oseba živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti, ter starši in posvojitelji fizične osebe.

(3) Pri ugotavljanju prihodkov zavezanca se upoštevajo transferne cene s povezanimi osebami za sredstva, vključno z neopredmetenimi sredstvi, ter storitve, vendar prihodki najmanj do višine, ugotovljene z upoštevanjem cen takih ali primerljivih sredstev ali storitev, ki se v enakih ali primerljivih okoliščinah dosežejo ali bi se dosegle na trgu med nepovezanimi osebami (v nadaljnjem besedilu: primerljive tržne cene).

(4) Pri ugotavljanju odhodkov zavezanca se upoštevajo transferne cene s povezanimi osebami za sredstva, vključno z neopredmetenimi sredstvi, ter storitve, vendar odhodki največ do višine, ugotovljene z upoštevanjem primerljivih tržnih cen.

(5) Primerljive tržne cene iz tretjega in četrtega odstavka tega člena se določijo z eno od naslednjih metod ali njihovo kombinacijo:

1. metodo primerljivih prostih cen;

2. metodo preprodajnih cen;

3. metodo dodatka na stroške;

4. metodo porazdelitve dobička; ali

5. metodo stopnje čistega dobička.

(6) Minister, pristojen za finance, podrobneje predpiše izvajanje tega člena.

(1) Za povezani osebi se štejeta rezidenta:

1. ki sta povezana v kapitalu, upravljanju ali nadzoru tako, da ima en rezident neposredno ali posredno v lasti najmanj 25% vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru oziroma glasovalnih pravic v drugem rezidentu ali obvladuje drugega rezidenta na podlagi pogodbe na način, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami; ali

2. če imajo iste pravne ali fizične osebe ali njihovi družinski člani v dveh rezidentih neposredno ali posredno v lasti najmanj 25% vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru oziroma glasovalnih pravic ali ju obvladujejo na podlagi pogodbe na način, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami.

(2) Za povezani osebi se štejeta tudi rezident in fizična oseba, ki opravlja dejavnost, če ima ista fizična oseba ali njeni družinski člani v rezidentu najmanj 25% vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru oziroma glasovalnih pravic ali obvladuje rezidenta na podlagi pogodbe na način, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami.

(3) Za družinske člane se po tem členu šteje zakonec ali oseba, s katero fizična oseba živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza, ali partner, s katerim fizična oseba živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti, otrok, posvojenec in pastorek ali otrok osebe, s katero fizična oseba živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza, ali otrok partnerja, s katerim fizična oseba živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti, ter starši in posvojitelji fizične osebe.

(4) Pri ugotavljanju prihodkov zavezanca se upoštevajo cene s povezanimi osebami za sredstva, vključno z neopredmetenimi sredstvi, ter storitve, vendar prihodki najmanj do višine, ugotovljene z upoštevanjem primerljivih tržnih cen, določenih v skladu s pogoji in na način iz 16. člena tega zakona.

(5) Pri ugotavljanju odhodkov zavezanca se upoštevajo cene s povezanimi osebami za sredstva, vključno z neopredmetenimi sredstvi, ter storitve, vendar odhodki največ do višine, ugotovljene z upoštevanjem primerljivih tržnih cen, določenih v skladu s pogoji in na način iz 16. člena tega zakona.

(6) Ne glede na določbe četrtega in petega odstavka tega člena se pri ugotavljanju prihodkov in odhodkov rezidenta iz poslov med dvema rezidentoma, ki sta povezani osebi po tem členu, davčna osnova ne poveča oziroma zmanjša, razen če eden od rezidentov:

1. v davčnem obdobju, za katerega se ugotavljajo prihodki in odhodki, izkazuje nepokrito davčno izgubo iz preteklih obdobij; ali

2. plačuje davek po tem zakonu po stopnji 0% oziroma po posebej določeni stopnji, nižji od splošne stopnje po 60. členu tega zakona; ali

3. je oproščen plačevanja davka po tem zakonu.

(7) Minister, pristojen za finance, podrobneje predpiše izvajanje tega člena.

(1) Zavezanec, povezana oseba po 16. členu tega zakona, zagotavlja in hrani podatke o povezanih osebah, obsegu in vrsti poslovanja z njimi ter o določitvi primerljivih tržnih cen v roku in na način v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.

(2) Zavezanec, povezana oseba po 17. členu tega zakona, mora na zahtevo davčnega organa v postopku davčnega nadzora predložiti podatke v zvezi z določitvijo primerljivih tržnih cen v roku in na način v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.

(1) Pri ugotavljanju prihodkov se upoštevajo obračunane obresti na dana posojila povezanim osebam, vendar najmanj do višine zadnje objavljene, ob času odobritve posojila znane priznane obrestne mere, razen, če zavezanec dokaže, da bi v enakih ali primerljivih okoliščinah dal posojilo po obrestni meri, ki je nižja od priznane obrestne mere po tem odstavku, tudi posojilojemalcu – nepovezani osebi.

(2) Pri ugotavljanju odhodkov se upoštevajo obračunane obresti na prejeta posojila od povezanih oseb, vendar največ do višine zadnje objavljene, ob času odobritve posojila znane priznane obrestne mere, razen, če zavezanec dokaže, da bi v enakih ali primerljivih okoliščinah dobil posojilo po obrestni meri, ki je višja od priznane obrestne mere po tem odstavku, tudi od posojilodajalca – nepovezane osebe.

(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena lahko zavezanec pri ugotavljanju prihodkov in odhodkov po prvem in drugem odstavku tega člena upošteva obračunane obresti iz prvega in drugega odstavka tega člena do višine zadnje objavljene, ob času obračuna obresti znane priznane obrestne mere, če se obresti obračunavajo mesečno in je dogovorjena fleksibilna obrestna mera, oziroma do višine povprečne mesečne priznane obrestne mere, če se te obresti obračunavajo za obdobje, daljše od enega meseca, pri čemer pa to obdobje ne sme biti daljše od enega leta.

(4) Povprečna mesečna priznana obrestna mera iz tretjega odstavka tega člena se izračuna kot navadna aritmetična sredina priznane obrestne mere prvega in zadnjega meseca obdobja, za katerega se obresti obračunavajo.

(5) Priznano obrestno mero iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena določi in objavi minister, pristojen za finance, pred začetkom davčnega obdobja, za katerega se bo uporabljala, pri tem pa upošteva, da gre za obrestno mero, ki se v primerljivih okoliščinah doseže ali bi se dosegla na trgu…