2.65 Normiranec, ki ima pravico do polnega zavarovanja na podlagi predpisov o socialnih zavarovanjih - vpliv sodbe Vrhovnega sodišča RS
Davčno poslovno in računovodsko svetovanje Darko Bohte s.p.
NORMIRANEC, KI IMA PRAVICO DO POLNEGA ZAVAROVANJA NA PODLAGI PREDPISOV O SOCIALNIH ZAVAROVANJIH - VPLIV SODBE VRHOVNEGA SODIŠČA RS, številka X Ips 30/2023 z dne 24.04.2024 IN MOREBITNIH DAVČNIH SPREMEMB S 01.01.2025
Vrhovno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: VS) je v sodbi , številka X Ips 30/2023 z dne 24.04.2024 (veza – sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, številka I U 1935/2020-17 z dne 19.01.2023), ki se nanaša na dopuščeno revizijsko vprašanje glede pravilne uporabe materialnega prava s strani Upravnega sodišča v zvezi s tretjim odstavkom 48. člena v povezavi s prvim odstavkom 59. člena ZDoh-2, ki ga je le-to razlagalo na način, da je za osebo, ki je pri zavezancu obvezno zavarovana za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za polni delovni čas, štelo tudi osebo, ki dela krajši delovni čas in ima pravico do sorazmernega dela plačila prispevkov za socialno varnost, za razliko do polnega delovnega časa, na podlagi ZSDP-1, zavrnilo revizijo, ki jo je vložil drugostopenjski davčni organ .
V obravnavanem primeru je šlo za spor, ali je zavezanec v letu 2019 izpolnjeval pogoje za priznanje normiranih odhodkov v višini 80 % prihodkov do višine 80.000,00 evrov, ali ne. V letu 2019 je takrat veljavna določba prvega odstavka 59. člena ZDoh-2 določala, da se pri ugotavljanju davčne osnove zavezanca iz tretjega in četrtega odstavka 48. člena tega zakona, upoštevajo normirani odhodki v višini 80 % prihodkov, vendar ne več kot 40.000,00 evrov, ali 80.000,00 evrov, če je bila v davčnem letu, za katero se ugotavlja davčna osnova, pri zavezancu v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev (vsebinsko enak pogoj je določal tudi tretji…
