SODBA SODIŠČA (četrti senat)
z dne 12. februarja 2009 (jezik postopka: nizozemščina)
„Šesta direktiva o DDV – Blago in storitve, uvrščene med poslovna sredstva podjetja, za namene obdavčljivih transakcij in za druge transakcije, ki niso obdavčljive – Pravica do takojšnjega in popolnega odbitka davka, obračunanega pri nakupu tega blaga in storitev“
V zadevi C‑515/07,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, ki ga je vložilo Hoge Raad der Nederlanden (Nizozemska) z odločbo z dne 2. novembra 2007, ki je prispela na Sodišče 22. novembra 2007, v postopku
Vereniging Noordelijke Land- en Tuinbouw Organisatie
proti
Staatssecretaris van Financiën,
SODIŠČE (četrti senat),
v sestavi K. Lenaerts, predsednik senata, R. Silva de Lapuerta (poročevalka), sodnica, E. Juhász, G. Arestis in J. Malenovský, sodniki,
generalni pravobranilec: P. Mengozzi,
sodna tajnica: C. Strömholm, administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 16. oktobra 2008,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
- za nizozemsko vlado C. Wissels in M. de Grave, zastopnika,
- za nemško vlado M. Lumma in C. Blaschke, zastopnika,
- za portugalsko vlado L. Inez Fernandes, zastopnik,
- za vlado Združenega kraljestva T. Harris, zastopnica, skupaj s K. Lasokom, QC,
- za Komisijo Evropskih skupnosti D. Triantafyllou in W. Roels, zastopnika,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 22. decembra 2008
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov 6(2) ter 17(2) in (6) Šeste direktive Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) (UL L 145, str. 1, v nadaljevanju: Direktiva).
2 Ta predlog je bil vložen v sporu med Vereniging Noordelijke Land- en Tuinbouw Organisatie (v nadaljevanju: VNLTO) in Staatssecretaris van Financiën zaradi popravka na področju davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV).
Pravni okvir
Skupnostna ureditev
3 Člen 2 Direktive določa:
„Predmet davka na dodano vrednost je naslednje:
1. dobava blaga ali storitev, ki jo davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na ozemlju države za plačilo;
[…]“
4 Člen 6(2) Direktive določa:
„Za opravljanje storitev za plačilo se štejeta:
a) uporaba blaga, ki je del poslovnih sredstev podjetja, za zasebno rabo davčnega zavezanca ali za zasebno rabo njegovih zaposlenih ali splošneje za druge namene kot za namene njegove dejavnosti, kjer je [DDV] za takšno blago v celoti ali deloma odbiten;
b) opravljanje storitev, ki jih davčni zavezanec opravi brezplačno za svojo zasebno rabo ali za zasebno rabo svojih zaposlenih ali splošneje za druge namene kot za namene svoje dejavnosti.“
Države članice lahko odstopijo od določb tega odstavka, če takšno odstopanje ne vodi k izkrivljanju konkurence.“
5 V členu 17(2) in (6) Direktive je določeno:
,,2. Dokler se blago in storitve uporabljajo za namene njegovih obdavčljivih transakcij, je davčni zavezanec upravičen odbiti davek, ki ga je dolžan plačati:
a) [DDV], ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal za blago ali storitve, ki mu jih je dobavil ali mu jih bo dobavil drug davčni zavezanec;
[…]
6. Najkasneje…
