5.1 Od trajnostnega poročanja do trajnostnega upravljanja gospodarskih družb
Dr. Andreja Primec
1. Uvod
Komisija je 26. februarja 2025 sprejela sveženj predlogov za poenostavitev pravil EU in povečanje konkurenčnosti. Med drugim posega tudi na področje CSRD. Predlaga, da bi se naj njene določbe uporabljale samo za največja podjetja (tista z več kot 1000 zaposlenimi), obveznosti poročanja o trajnosti pa bi se naj osredotočile na podjetja, za katera je bolj verjetno, da bodo imela največji vpliv na ljudi in okolje. V kolikor bo predlog Komisije sprejet v Evropskem parlamentu in Svetu, bo to posledično vplivalo tudi na nacionalno zakonodajo, natančneje na določila novele ZGD-1M, ki so podrobneje obravnavana v tem članku.
Konec novembra 2024 je Državni zbor RS sprejel novelo Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1M), s katero v slovenski pravni red prenaša določbe treh direktiv EU in delegirano direktivo Evropske komisije. Spremembe se nanašajo na poročanje gospodarskih družb (poročanje davčnih informacij v zvezi z dohodki in poročanje o trajnostnosti), na upravljanje gospodarskih družb (natančneje v zagotavljanje uravnotežene zastopanosti spolov med direktorji družb, ki kotirajo na borzi), delegirana direktiva pa spreminja pragove za razvrščanje gospodarskih družb glede na njihovo velikost. V nadaljevanju se omejujemo na prikaz novosti, ki jih v ZGD-1M prinaša Direktiva (EU) 2022/2464 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 537/2014, Direktive 2004/109/ES, Direktive 2006/43/ES in Direktive 2013/34/EU glede poročanja podjetij o trajnostnosti (Corporate Sustainbailty Reporting Directive, v nadaljnjem besedilu CSRD), (Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, 2023).
Osrednji namen prispevka je prikazati nove zahteve, ki jih gospodarskim družbam nalaga Direktiva 2022/2464/EU. Poročanje podjetij o trajnostnosti oziroma trajnostno poročanje pomeni nadgradnjo dosedanjega nefinančnega poročanja, sicer pa sodi v sklop širšega zakonodajnega svežnja EU, namenjenega trajnostnemu korporativnemu upravljanju gospodarskih družb. Poleg že omenjene direktive med najpomembnejše sodijo še: Uredba (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev (Sustainable Finance Disclosure Regulation, SFDR) in Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (Taxonomy Regulation). Zadnja v nizu je Direktiva (EU) 2024/1760 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti in spremembi Direktive (EU) 2019/1937 in Uredbe (EU) 2023/2859 (Corporate Sustainability Due Diligence Directive, v nadaljevanju CSDDD), ki za razliko od naštetih aktov od zahtevanega trajnostnega poročanja prehaja k trajnostnemu upravljanju v praksi. Določenim gospodarskim družbam nalaga dolžnost skrbnega ravnanja na področju okolja in človekovih pravic. Zaradi velikega pomena, ki ga ima CSDDD pri razvoju trajnostnega korporativnega upravljanja, bomo določeno pozornost namenili obveznostim, ki jih v prihodnje (de lege ferenda) CSDDD prinaša slovenskim družbam.
2. Nefinančno poročanje kot predhodnik trajnostnega poročanja
Kot smo izpostavili v uvodu, pomeni trajnostno poročanje nadgradnjo nefinančnega poročanja, ki ga je uvedla Direktiva 2014/95/EU (v nadaljevanju NFRD) z namenom izboljšanja korporativne družbene odgovornosti. Družbe morajo poleg ustvarjanja vrednosti za svoje lastnike, pri svojem poslovanju in načrtovanju strategije upoštevati tudi druga (družbena in okoljska) vprašanja. Prav za namene poročanja o korporativni družbeni odgovornosti so se še pred sprejemom NFRD razvili trije kazalniki (kriteriji) za poročanje na treh ključnih področjih delovanja družb: okoljskem, družbenem in upravljavskem, za kar se je uveljavila kratica ESG. Slednji imajo ključno vlogo tudi pri trajnostnem poročanju, saj so po teh kriterijih oblikovani tudi novi (obvezni) standardi trajnostnega poročanja, kar bomo podrobneje pojasnili v nadaljevanju. Z razkrivanjem nefinančnih informacij lahko družbe bolje obvladujejo nefinančna tveganja in priložnosti, s tem pa vplivajo na izboljšanje svoje nefinančne in kot se v zadnjem času vedno bolj izpostavlja, tudi finančne uspešnosti. Nefinančne informacije so tudi pomemben vir podatkov za prihodnje vlagatelje in civilno družbo pri presoji učinkov in tveganj, povezanih s poslovanjem družb (Primec, 2017) zato je treba pri njihovem razkrivanju slediti…
